Page 256 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 256
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
V osnovi naj bi novinarji pisali resnico, kajne! Ampak vemo, da
zmeraj ni tako. Drugače vzameš ven stvari, v katere ti verjameš,
povežeš s stvarmi iz drugih časopisov in potem nekako pri sebi
preveriš različne pisce. Zato imam vedno dva ali tri časopise, ki
jih berem, da primerjam … Najbolj mi gredo na živce tisti časo-
pisi in novinarji, ki se vidi, da navijajo za nekoga, za nekega po-
litika, za neko stranko, in to pod vsako ceno ne glede, kaj je sto-
ril. (INFm40)
Novinarji se včasih ne zavedajo svoje odgovornosti. Dostikrat je
kaj slabo napisano. Novinarji se ne prepričajo, nekateri vsaj, to
sem že opazila tudi pri Primorskih. Na primer kritizirajo kaj o eni
firmi, pa sploh ne preverijo, če je tako tudi v resnici. Smo imeli tak
primer v moževi firmi. Niso točna dejstva navajali, pa vse nega-
tivno, tako da tisti ljudje, ki potem to berejo, ki ne vejo, dobijo čis-
to drugi vtis. (INFž42)
Na podlagi podanih izrek vidimo, da informatorji relativno dobro ra-
zumejo navidezno samoumevnost novinarskega pogleda, s katereim novi-
nar predeluje »grobo realnost« v obvladljivo, torej simbolizirano dogajan-
je. Prav tako jim nista čisto tuja podoba rigidnega novinarstva in monopol
tiskovnih agencij, ki lahko predstavljata resno zaporo informacij, saj v me-
dije ne prodrejo vsebine, ki ne ustrezajo postavkam bodisi »novičarskih
vrednot« bodisi industrijske oziroma matrične hiperprodukcije novic.
Posamezni informatorji nakazujejo v svojih izrekah še na druge dileme, de-
nimo na detabuizacijo novinarske profesionalne ideologije »objektivnosti«,
ki je v svoji idealizirani obliki v praksi neizvedljiva per definitionem, hkra-
ti pa se da iz njihovih presoj razbrati, kje vidijo pasti, ki idealizirano pro-
fesionalno novinarstvo odmikajo od njegovih standardov in ga potiskajo
v polje pripisane pristranskosti in pretirane odvisnosti, npr. v praksah, pri
katerih so interne etične zahteve in novinarski kodeksi zunanje in notran-
je blokirani, ali v praksah, pri katerih je glavni tok poročanja medija v skla-
du z vladajočo ideologijo, in ne nazadnje v praksah, pri katerih novinarsko
polje preobražajo v eminentno ideološko družbeno polje.
Na tem mestu želimo gornjim konzumentskim presojam sopostaviti
presoje zaposlenih na Primorskih novicah in preučiti njihove poglede na
vlogo in položaj novinarja v njihovi ustanovi. Sogovornik INFm2 zatrjuje,
da v njihovem uredništvu pri vseh zaposlenih obstaja želja po čim večji no-
vinarski samoiniciativi: »[Ž]elimo si čim manj poročati po sporočilih za jav-
256
V osnovi naj bi novinarji pisali resnico, kajne! Ampak vemo, da
zmeraj ni tako. Drugače vzameš ven stvari, v katere ti verjameš,
povežeš s stvarmi iz drugih časopisov in potem nekako pri sebi
preveriš različne pisce. Zato imam vedno dva ali tri časopise, ki
jih berem, da primerjam … Najbolj mi gredo na živce tisti časo-
pisi in novinarji, ki se vidi, da navijajo za nekoga, za nekega po-
litika, za neko stranko, in to pod vsako ceno ne glede, kaj je sto-
ril. (INFm40)
Novinarji se včasih ne zavedajo svoje odgovornosti. Dostikrat je
kaj slabo napisano. Novinarji se ne prepričajo, nekateri vsaj, to
sem že opazila tudi pri Primorskih. Na primer kritizirajo kaj o eni
firmi, pa sploh ne preverijo, če je tako tudi v resnici. Smo imeli tak
primer v moževi firmi. Niso točna dejstva navajali, pa vse nega-
tivno, tako da tisti ljudje, ki potem to berejo, ki ne vejo, dobijo čis-
to drugi vtis. (INFž42)
Na podlagi podanih izrek vidimo, da informatorji relativno dobro ra-
zumejo navidezno samoumevnost novinarskega pogleda, s katereim novi-
nar predeluje »grobo realnost« v obvladljivo, torej simbolizirano dogajan-
je. Prav tako jim nista čisto tuja podoba rigidnega novinarstva in monopol
tiskovnih agencij, ki lahko predstavljata resno zaporo informacij, saj v me-
dije ne prodrejo vsebine, ki ne ustrezajo postavkam bodisi »novičarskih
vrednot« bodisi industrijske oziroma matrične hiperprodukcije novic.
Posamezni informatorji nakazujejo v svojih izrekah še na druge dileme, de-
nimo na detabuizacijo novinarske profesionalne ideologije »objektivnosti«,
ki je v svoji idealizirani obliki v praksi neizvedljiva per definitionem, hkra-
ti pa se da iz njihovih presoj razbrati, kje vidijo pasti, ki idealizirano pro-
fesionalno novinarstvo odmikajo od njegovih standardov in ga potiskajo
v polje pripisane pristranskosti in pretirane odvisnosti, npr. v praksah, pri
katerih so interne etične zahteve in novinarski kodeksi zunanje in notran-
je blokirani, ali v praksah, pri katerih je glavni tok poročanja medija v skla-
du z vladajočo ideologijo, in ne nazadnje v praksah, pri katerih novinarsko
polje preobražajo v eminentno ideološko družbeno polje.
Na tem mestu želimo gornjim konzumentskim presojam sopostaviti
presoje zaposlenih na Primorskih novicah in preučiti njihove poglede na
vlogo in položaj novinarja v njihovi ustanovi. Sogovornik INFm2 zatrjuje,
da v njihovem uredništvu pri vseh zaposlenih obstaja želja po čim večji no-
vinarski samoiniciativi: »[Ž]elimo si čim manj poročati po sporočilih za jav-
256
