Page 258 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 258
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
je to zanje tako rekoč norma, ki mora veljati za vse vrste novinarstva, ne le
za raziskovalno. A hkrati opozarjajo na druge habitualne okoliščine, ki ne
dovoljujejo, da bi bili novinarji Primorskih novic kapilarno prisotni v vsem
živem dogajanju v prostoru. Kot glavno izpostavijo kadrovsko podhranje-
nost in posledično povečano delovno obremenjenost posameznih novinar-
jev na več področjih poročanja, kar je prepreka, da bi se lahko specializira-
li za posamezna področja dela. So se pa v pogovorih novinarji in uredniki
dotaknili še drugih aspektov novinarskega dela, to je intenzivna prisotnost
tržno uravnavanih praks v časopisnem habitusu, ki resno načenjajo ne le
raziskovalno novinarstvo, pač pa tudi profesionalnost slehernega novinar-
stva. Vsi zaposleni so zelo jasni glede tega, da povezave z določenimi akter-
ji, denimo naročniki objav, oglaševalci ali poslovnimi partnerji časopisa ne
bi smele vplivati na uvrsnitev, izpostavitev ali umaknitev določenih tem,
vendar v isti sapi pridajajo: »Bilo bi pa prevzetno govoriti, da tega ni. Ne gre
za cenzuro, ne gre za direktne zgodbe, gre lahko tudi za avtocenzuro. Ko sam
presodiš, da verjetno ne bi bilo najbolj smotrno … kaj pol? Pol to zmehčaš.
Kar je seveda nemoralno in neprofesionalno, ampak mogoče na dolgi rok boš
pa zaradi tega pristopa do tega dogodka in protagonistov imel lažji dostop do
ozadja … Zato mora biti novinarjeva elementarna naloga, da pridobiva in-
formacije iz najrazličnejših virov. Ne sme biti odvisen preveč zgolj od enega
vira, kajti to lahko hitro privede novinarja v zelo domač odnos s tisto osebo,
to pa lahko kasneje vpliva na njegovo nepristranskost oziroma pristranskost«
(INFž1). Novinarsko polje je, kakor je nekoč zatrjeval francoski sociolog in
antropolog Pierre Bourdieu,9 eminentno ideološko družbeno polje. V tem
polju je produkcija novic pogosto prej posledica konkurenčnega boja za
scoop in headline, kakor pa produkt lenosti ali hudobnosti novinarjev.
Novinarsko družbeno polje je tisto, ki legitimira neavtonomnost meril v
medijskem habitusu. In novinarji po navadi vstopijo v ta habitus, katerega
družbena matrica vertikalnih, horizontalnih, hierarhičnih, formalnih in
neformalnih razmerij je že postavljena, zaradi česar posameznik skorajda
ne more spremeniti pravil delovanja, ki konstituirajo habitus. Če novinarji
pišejo nepristransko ali se trudijo ravnati profesionalno, je veliko habitual-
nih okoliščin, v okviru katerih jih k pristranskosti ali neprofesionalnosti
lahko sili nekdo drug, ki ima moč nad njimi (urednik, upravljalec, lastnik,
politik, vplivnež). Četudi so novinarji lahko osebno pošteni, nepristranski,
korektni in profesionalni pri svojem delu, so rezultati njihovega dela lahko
9 Za podrobnejšo seznanitev priporočamo v branje zbornik Bourdieu and the Journalistic
Field (London: Polity Press, 2005), ki sta ga uredila Rodney Benson in Erik Neveu.
258
je to zanje tako rekoč norma, ki mora veljati za vse vrste novinarstva, ne le
za raziskovalno. A hkrati opozarjajo na druge habitualne okoliščine, ki ne
dovoljujejo, da bi bili novinarji Primorskih novic kapilarno prisotni v vsem
živem dogajanju v prostoru. Kot glavno izpostavijo kadrovsko podhranje-
nost in posledično povečano delovno obremenjenost posameznih novinar-
jev na več področjih poročanja, kar je prepreka, da bi se lahko specializira-
li za posamezna področja dela. So se pa v pogovorih novinarji in uredniki
dotaknili še drugih aspektov novinarskega dela, to je intenzivna prisotnost
tržno uravnavanih praks v časopisnem habitusu, ki resno načenjajo ne le
raziskovalno novinarstvo, pač pa tudi profesionalnost slehernega novinar-
stva. Vsi zaposleni so zelo jasni glede tega, da povezave z določenimi akter-
ji, denimo naročniki objav, oglaševalci ali poslovnimi partnerji časopisa ne
bi smele vplivati na uvrsnitev, izpostavitev ali umaknitev določenih tem,
vendar v isti sapi pridajajo: »Bilo bi pa prevzetno govoriti, da tega ni. Ne gre
za cenzuro, ne gre za direktne zgodbe, gre lahko tudi za avtocenzuro. Ko sam
presodiš, da verjetno ne bi bilo najbolj smotrno … kaj pol? Pol to zmehčaš.
Kar je seveda nemoralno in neprofesionalno, ampak mogoče na dolgi rok boš
pa zaradi tega pristopa do tega dogodka in protagonistov imel lažji dostop do
ozadja … Zato mora biti novinarjeva elementarna naloga, da pridobiva in-
formacije iz najrazličnejših virov. Ne sme biti odvisen preveč zgolj od enega
vira, kajti to lahko hitro privede novinarja v zelo domač odnos s tisto osebo,
to pa lahko kasneje vpliva na njegovo nepristranskost oziroma pristranskost«
(INFž1). Novinarsko polje je, kakor je nekoč zatrjeval francoski sociolog in
antropolog Pierre Bourdieu,9 eminentno ideološko družbeno polje. V tem
polju je produkcija novic pogosto prej posledica konkurenčnega boja za
scoop in headline, kakor pa produkt lenosti ali hudobnosti novinarjev.
Novinarsko družbeno polje je tisto, ki legitimira neavtonomnost meril v
medijskem habitusu. In novinarji po navadi vstopijo v ta habitus, katerega
družbena matrica vertikalnih, horizontalnih, hierarhičnih, formalnih in
neformalnih razmerij je že postavljena, zaradi česar posameznik skorajda
ne more spremeniti pravil delovanja, ki konstituirajo habitus. Če novinarji
pišejo nepristransko ali se trudijo ravnati profesionalno, je veliko habitual-
nih okoliščin, v okviru katerih jih k pristranskosti ali neprofesionalnosti
lahko sili nekdo drug, ki ima moč nad njimi (urednik, upravljalec, lastnik,
politik, vplivnež). Četudi so novinarji lahko osebno pošteni, nepristranski,
korektni in profesionalni pri svojem delu, so rezultati njihovega dela lahko
9 Za podrobnejšo seznanitev priporočamo v branje zbornik Bourdieu and the Journalistic
Field (London: Polity Press, 2005), ki sta ga uredila Rodney Benson in Erik Neveu.
258
