Page 261 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 261
časopis in njegovi bralci ...
položaja v nacionalno zamišljenem družbenem prostoru, potem od polo-
žaja v regionalni oziroma lokalni medijski krajini, v polju lastne novinarske
stroke in drugih specialnih poljih, v lokalni novinarski oziroma medijski
klienteli, v distanci, ki jo imajo do profesionalnih ideologij in drugih esen-
cializiranih kategorizacij. Vidimo, da se profesionalna identiteta novinar-
jev vzpostavlja z nenehnimi pogajanji, prilagajanji in redefiniranjem, pri
čemer igrajo ključno vlogo družbene formacije, kulturne konstrukcije, po-
litični vplivi in ekonomske prisile novinarskega poklica in polja (za več gl.
McNair 1998). Skratka, novinarji so sami utelesitelji številnih konstrukcij.
Noben socialni akter, niti novinar, ni namreč imun za pogoje lastne druž-
bene skonstruiranosti. Temu se novinarji lahko zoperstavijo samo na en
način, in sicer da nenehno reflektirajo pogoje svoje družbene skonstruira-
nosti, tj. da nenehno reflektirajo lastne pozicije in početja v novinarskem,
časopisnem in širšem medijskem polju.
Sedmo diskurzivno razmerje se je v etnografiji uredništva izrisovalo
na robovih distinkcije med produkcijo oziroma ustvarjanjem časopisa in
njegovo distribucijo oziroma prodajo. Podstat te distinkcije je pravzaprav
problem vsesplošne krize tiska in upada branosti. Številne raziskave v tu-
jini zadnjih nekaj desetletij poročajo o nezadržnem trendu upada branos-
ti časopisja. Mnogi najpomembnejši ameriški, britanski in francoski časo-
pisi v zadnjih desetih letih zaznavajo strme padce branosti, nekateri imajo
celo dvakrat manjšo naklado. Upada branosti pa ne kaže le dnevno časo-
pisje, temveč tudi tedniki in revijalni tisk. V Veliki Britaniji je upad na-
klade prizadel celo tabloide. Tudi slovenski časopisi se soočajo s tem prob-
lemom. Namen tega sklopa je ugotoviti, kako informatorji iz Primorskih
novic osmišljajo problem upada branosti; kako se s tem problemom sooča-
jo sami; kakšne spremembe so uvedli, da bi povečali ali obdržali nivo bra-
nosti njihovega časopisa na obstoječi ravni; ipd. Informatorji so ob naših
številnih vprašanjih na to temo poskušali osvetliti različne aspekte druž-
benih konfinacij in obfuskacij, ki zadevajo bodisi njihovo medijsko hišo
bodisi časopisno polje kot tako. Najprej smo želeli izvedeti, kakšen je njih-
ov pogled na upad branosti njihovega časopisa. V odgovorih so ubirali raz-
lične strategije upovedovanja pereče tematike. Nekateri so problem ekono-
mizirali z mešanico zaskrbljenosti in obeta (INFž1: »Če pogledamo številke,
potem lahko vidimo, da je sigurno v zadnjih desetih letih padlo za ene 20 do
25 procentov. Od 20.000 naklade imamo trenutno okoli 15.000. V zadnjem
času smo resnično ažurirali oziroma posodobili naš spletni portal in dosto-
pnost. Tudi Piano se izkazuje dobro. Seveda pa se finančni primanjkljaj za-
261
položaja v nacionalno zamišljenem družbenem prostoru, potem od polo-
žaja v regionalni oziroma lokalni medijski krajini, v polju lastne novinarske
stroke in drugih specialnih poljih, v lokalni novinarski oziroma medijski
klienteli, v distanci, ki jo imajo do profesionalnih ideologij in drugih esen-
cializiranih kategorizacij. Vidimo, da se profesionalna identiteta novinar-
jev vzpostavlja z nenehnimi pogajanji, prilagajanji in redefiniranjem, pri
čemer igrajo ključno vlogo družbene formacije, kulturne konstrukcije, po-
litični vplivi in ekonomske prisile novinarskega poklica in polja (za več gl.
McNair 1998). Skratka, novinarji so sami utelesitelji številnih konstrukcij.
Noben socialni akter, niti novinar, ni namreč imun za pogoje lastne druž-
bene skonstruiranosti. Temu se novinarji lahko zoperstavijo samo na en
način, in sicer da nenehno reflektirajo pogoje svoje družbene skonstruira-
nosti, tj. da nenehno reflektirajo lastne pozicije in početja v novinarskem,
časopisnem in širšem medijskem polju.
Sedmo diskurzivno razmerje se je v etnografiji uredništva izrisovalo
na robovih distinkcije med produkcijo oziroma ustvarjanjem časopisa in
njegovo distribucijo oziroma prodajo. Podstat te distinkcije je pravzaprav
problem vsesplošne krize tiska in upada branosti. Številne raziskave v tu-
jini zadnjih nekaj desetletij poročajo o nezadržnem trendu upada branos-
ti časopisja. Mnogi najpomembnejši ameriški, britanski in francoski časo-
pisi v zadnjih desetih letih zaznavajo strme padce branosti, nekateri imajo
celo dvakrat manjšo naklado. Upada branosti pa ne kaže le dnevno časo-
pisje, temveč tudi tedniki in revijalni tisk. V Veliki Britaniji je upad na-
klade prizadel celo tabloide. Tudi slovenski časopisi se soočajo s tem prob-
lemom. Namen tega sklopa je ugotoviti, kako informatorji iz Primorskih
novic osmišljajo problem upada branosti; kako se s tem problemom sooča-
jo sami; kakšne spremembe so uvedli, da bi povečali ali obdržali nivo bra-
nosti njihovega časopisa na obstoječi ravni; ipd. Informatorji so ob naših
številnih vprašanjih na to temo poskušali osvetliti različne aspekte druž-
benih konfinacij in obfuskacij, ki zadevajo bodisi njihovo medijsko hišo
bodisi časopisno polje kot tako. Najprej smo želeli izvedeti, kakšen je njih-
ov pogled na upad branosti njihovega časopisa. V odgovorih so ubirali raz-
lične strategije upovedovanja pereče tematike. Nekateri so problem ekono-
mizirali z mešanico zaskrbljenosti in obeta (INFž1: »Če pogledamo številke,
potem lahko vidimo, da je sigurno v zadnjih desetih letih padlo za ene 20 do
25 procentov. Od 20.000 naklade imamo trenutno okoli 15.000. V zadnjem
času smo resnično ažurirali oziroma posodobili naš spletni portal in dosto-
pnost. Tudi Piano se izkazuje dobro. Seveda pa se finančni primanjkljaj za-
261
