Page 39 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 39
ko smuča televizija: antropološka študija kulturne transformacije ...
televizije kot republiškega nacionalnega medija.6 Takšna »laboratorija« sta
za avstrijsko in slovensko televizijo z leti postali predvsem dve smučarski
prireditvi, in sicer tekmovanje v smuku s Petelinjega grebena v Kitzbüchelu
in smučarski skoki v Planici. V šestdesetih letih se število tovrstnih šport-
nih prenosov bistveno poveča, zaradi česar je bilo pričakovati, da bo to
imelo vpliv na kadrovsko specializacijo v okviru televizijskega medija. Tudi
na TV Ljubljana je kompleksen značaj neposrednih športnih prenosov iz-
postavil zlasti en profil ustvarjalcev, režiserje prenosov, ki so se postopoma
specializirali prav za šport ali celo za posamezno vrsto športa. To specia-
lizacijo je seveda terjala visoka stopnja zahtevnosti v realizaciji smučar-
skih dogodkov. Tudi pri nas so se tako sčasoma uveljavili nekateri televizij-
ski režiserji, specializirani za šport, kakor denimo Beno Hvala in kasneje
Stane Škodlar. Neposredni prenosi so začeli igrati čedalje večjo vlogo tudi
na področju samega razvoja tekmovalnega smučarskega športa, ki so s tele-
vizijskim realizmom čedalje bolj zmanjševali razkorak med dejansko pros-
torsko razsežnostjo športne akcije in televizijskim pogledom nanjo. Velika
smučarska tekmovanja, kakor tista v naši Planici oziroma Kranjski Gori ali
v avstrijskem Kitzbüchelu oziroma švicarskem Wengnu, so športni preno-
si preobrazili v velikanske medijske manifestacije. Smučarske tekme iz za-
kotnih ali težko dostopnih alpskih dolin in strmin je televizija s pomoč-
jo mehanizma kulturne transformacije spremenila v množične praznike,
kulturne prireditve in vsenacionalne spektakle (Bergant 1993: 41–42). S to
kulturno transformacijo smučarske tekme v medijski dogodek je televizi-
ja neposredno vplivala na povečanje zanimanja za ta šport med prebival-
stvom. Odmevni televizijski neposredni prenosi so smučarje iz protagonis-
tov ožje športne javnosti spremenili v nacionalne junake, s to televizijsko
transformacijo smučarjev pa je postopoma rasla komercializacija njihovih
zmag, uspehov, osebnosti in karier. Tu velja zlasti izpostaviti spektakelsko
funkcijo, ki jo je pri tem imela televizijska kulturna transformacija smučar-
jev in njihovih uspehov, ki v poznih sedemdesetih in v osemdesetih letih s
prvimi zmagami za svetovni pokal in medaljami s svetovnih prvenstev in
olimpijskih iger doživijo epske razsežnosti. Torej v času, ko se na eni strani
v Jugoslaviji začno kazati vidni znaki, kakor pravi Starc, nezmožnosti za-
mišljanja Jugoslovanov v enotno nacijo in se ob tem začnejo krepiti nacio-
nalistični diskurzi, ki so izpostavljali idejo nacionalne čistosti, posebnos-
ti in homogenosti vsakega posameznega jugoslovanskega naroda, na drugi
strani pa slovenski šport s smučarskimi uspehi na čelu začne redno bele-
6 Za konstitucijo TV Ljubljana kot nacionalnega medija glej Pušnik 2008: 122–124.
39
televizije kot republiškega nacionalnega medija.6 Takšna »laboratorija« sta
za avstrijsko in slovensko televizijo z leti postali predvsem dve smučarski
prireditvi, in sicer tekmovanje v smuku s Petelinjega grebena v Kitzbüchelu
in smučarski skoki v Planici. V šestdesetih letih se število tovrstnih šport-
nih prenosov bistveno poveča, zaradi česar je bilo pričakovati, da bo to
imelo vpliv na kadrovsko specializacijo v okviru televizijskega medija. Tudi
na TV Ljubljana je kompleksen značaj neposrednih športnih prenosov iz-
postavil zlasti en profil ustvarjalcev, režiserje prenosov, ki so se postopoma
specializirali prav za šport ali celo za posamezno vrsto športa. To specia-
lizacijo je seveda terjala visoka stopnja zahtevnosti v realizaciji smučar-
skih dogodkov. Tudi pri nas so se tako sčasoma uveljavili nekateri televizij-
ski režiserji, specializirani za šport, kakor denimo Beno Hvala in kasneje
Stane Škodlar. Neposredni prenosi so začeli igrati čedalje večjo vlogo tudi
na področju samega razvoja tekmovalnega smučarskega športa, ki so s tele-
vizijskim realizmom čedalje bolj zmanjševali razkorak med dejansko pros-
torsko razsežnostjo športne akcije in televizijskim pogledom nanjo. Velika
smučarska tekmovanja, kakor tista v naši Planici oziroma Kranjski Gori ali
v avstrijskem Kitzbüchelu oziroma švicarskem Wengnu, so športni preno-
si preobrazili v velikanske medijske manifestacije. Smučarske tekme iz za-
kotnih ali težko dostopnih alpskih dolin in strmin je televizija s pomoč-
jo mehanizma kulturne transformacije spremenila v množične praznike,
kulturne prireditve in vsenacionalne spektakle (Bergant 1993: 41–42). S to
kulturno transformacijo smučarske tekme v medijski dogodek je televizi-
ja neposredno vplivala na povečanje zanimanja za ta šport med prebival-
stvom. Odmevni televizijski neposredni prenosi so smučarje iz protagonis-
tov ožje športne javnosti spremenili v nacionalne junake, s to televizijsko
transformacijo smučarjev pa je postopoma rasla komercializacija njihovih
zmag, uspehov, osebnosti in karier. Tu velja zlasti izpostaviti spektakelsko
funkcijo, ki jo je pri tem imela televizijska kulturna transformacija smučar-
jev in njihovih uspehov, ki v poznih sedemdesetih in v osemdesetih letih s
prvimi zmagami za svetovni pokal in medaljami s svetovnih prvenstev in
olimpijskih iger doživijo epske razsežnosti. Torej v času, ko se na eni strani
v Jugoslaviji začno kazati vidni znaki, kakor pravi Starc, nezmožnosti za-
mišljanja Jugoslovanov v enotno nacijo in se ob tem začnejo krepiti nacio-
nalistični diskurzi, ki so izpostavljali idejo nacionalne čistosti, posebnos-
ti in homogenosti vsakega posameznega jugoslovanskega naroda, na drugi
strani pa slovenski šport s smučarskimi uspehi na čelu začne redno bele-
6 Za konstitucijo TV Ljubljana kot nacionalnega medija glej Pušnik 2008: 122–124.
39
