Page 34 - Kukanja, Marko (ur.). 2019. Trajnostno upravljanje s turistično destinacijo Mediteranska Slovenija. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 34
Simon Kerma in Maja Trošt
vezav ter storitev, pa tudi na trajnostnem razvoju turizma v priobal-
nem in zalednem Krasu kot pomembnemu elementu vkljucˇevanja
regije v svet« (Regionalni razvojni center Koper in Razvojni svet juž-
noprimorske regije, 2015, str. 4). Prav turizem je zaradi naravnih da-
nosti, ugodne lege in dostopnosti ena kljucˇnih gospodarskih panog
na obravnavanem obmocˇju. Še vedno je razvit predvsem v obalnem
delu, medtem ko je na podeželju še v razvojni fazi in mnogi poten-
ciali podeželja za razvoj turizma (še) niso izkorišcˇeni, kot bi lahko
bili. Raznovrstnost ponudbe se mora tako usmeriti v podeželski 3e-
turizem (ekološki, etnološki in enološki), rekreativni 3a-turizem (ak-
tivni, akcijski in adrenalinski) ter 3d-turizem (doživljajski, dedišcˇin-
ski in domišljijski). Z razvojem takšne ponudbe bi dosegali boljšo ce-
loletno razporeditev gostov z namenom ublažiti masovni sezonski
34 turizem in ponuditi alternativne možnosti za celoletni zeleni turi-
zem. Potrebno je ustvariti unikaten regionalni proizvod z imidžem,
ki pritegne obiskovalca in mu zagotovi edinstveno ter avtenticˇno do-
živetje.
Regija ima tako glede na zapisane znacˇilnosti in možnosti še veli-
ko potenciala za nadaljnji razvoj ter tudi raziskave. Potrebno je po-
iskati povezave med razlicˇnimi sektorji in ponudniki ne le v sklopu
turizma, pacˇ pa tudi v segmentih kmetijstva, storitvenih dejavnosti,
obrti in trgovine, pomorstva in ribištva ter zlasti izobraževanja (las
Istre, 2018). Eden izmed pomembnejših ciljev strategije razvoja re-
gije v prihodnosti je vsekakor krepitev dejavnosti raziskav, razvoja
in inovacij (rri), na podrocˇjih, kjer ima regija kompetence in kapa-
citete, ob vecˇji vlogi univerz ter v povezavi s kljucˇnimi družbenimi,
okoljskimi in tržnimi izzivi.
Literatura
Fatoric´, S. (2009). Spreminjanje višine morja v severnem Jadranu kot po-
kazatelj podnebnih sprememb. Geografski vestnik, 81(1), 9–21.
Kolbezen, M. (1998). Hidrografija. V I. Gams in I. Vrišer (ur.), Geografija
Slovenije (str. 139–172). Ljubljana: Slovenska matica.
las Istre. (2018). Strategija lokalnega razvoja las Istre 2014–2020. Pri-
dobljeno s http://www.las-istre.si/files/pages/112
las Krasa in Brkinov. (2016). Strategija lokalnega razvoja za Lokalno ak-
cijsko skupino Krasa in Brkinov. Pridobljeno s https://www
.laskrasainbrkinov.si/wp-content/uploads/2016/11/SLR-2014-2020
.pdf
Lipej, L., in Kerma, S. (2012). Stanje in ogroženost biodiverzitete sloven-
vezav ter storitev, pa tudi na trajnostnem razvoju turizma v priobal-
nem in zalednem Krasu kot pomembnemu elementu vkljucˇevanja
regije v svet« (Regionalni razvojni center Koper in Razvojni svet juž-
noprimorske regije, 2015, str. 4). Prav turizem je zaradi naravnih da-
nosti, ugodne lege in dostopnosti ena kljucˇnih gospodarskih panog
na obravnavanem obmocˇju. Še vedno je razvit predvsem v obalnem
delu, medtem ko je na podeželju še v razvojni fazi in mnogi poten-
ciali podeželja za razvoj turizma (še) niso izkorišcˇeni, kot bi lahko
bili. Raznovrstnost ponudbe se mora tako usmeriti v podeželski 3e-
turizem (ekološki, etnološki in enološki), rekreativni 3a-turizem (ak-
tivni, akcijski in adrenalinski) ter 3d-turizem (doživljajski, dedišcˇin-
ski in domišljijski). Z razvojem takšne ponudbe bi dosegali boljšo ce-
loletno razporeditev gostov z namenom ublažiti masovni sezonski
34 turizem in ponuditi alternativne možnosti za celoletni zeleni turi-
zem. Potrebno je ustvariti unikaten regionalni proizvod z imidžem,
ki pritegne obiskovalca in mu zagotovi edinstveno ter avtenticˇno do-
živetje.
Regija ima tako glede na zapisane znacˇilnosti in možnosti še veli-
ko potenciala za nadaljnji razvoj ter tudi raziskave. Potrebno je po-
iskati povezave med razlicˇnimi sektorji in ponudniki ne le v sklopu
turizma, pacˇ pa tudi v segmentih kmetijstva, storitvenih dejavnosti,
obrti in trgovine, pomorstva in ribištva ter zlasti izobraževanja (las
Istre, 2018). Eden izmed pomembnejših ciljev strategije razvoja re-
gije v prihodnosti je vsekakor krepitev dejavnosti raziskav, razvoja
in inovacij (rri), na podrocˇjih, kjer ima regija kompetence in kapa-
citete, ob vecˇji vlogi univerz ter v povezavi s kljucˇnimi družbenimi,
okoljskimi in tržnimi izzivi.
Literatura
Fatoric´, S. (2009). Spreminjanje višine morja v severnem Jadranu kot po-
kazatelj podnebnih sprememb. Geografski vestnik, 81(1), 9–21.
Kolbezen, M. (1998). Hidrografija. V I. Gams in I. Vrišer (ur.), Geografija
Slovenije (str. 139–172). Ljubljana: Slovenska matica.
las Istre. (2018). Strategija lokalnega razvoja las Istre 2014–2020. Pri-
dobljeno s http://www.las-istre.si/files/pages/112
las Krasa in Brkinov. (2016). Strategija lokalnega razvoja za Lokalno ak-
cijsko skupino Krasa in Brkinov. Pridobljeno s https://www
.laskrasainbrkinov.si/wp-content/uploads/2016/11/SLR-2014-2020
Lipej, L., in Kerma, S. (2012). Stanje in ogroženost biodiverzitete sloven-
