Page 29 - Kukanja, Marko (ur.). 2019. Trajnostno upravljanje s turistično destinacijo Mediteranska Slovenija. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 29
Mediteranska Slovenija
Preglednica 1.2 Bruto dodana vrednost, obalno-kraška, za trgovino, gostinstvo,
promet
Postavka 2014 2015 2016
Delež po regijah (Slovenija = 100 %) 9,8 9,9 10,2
Delež po dejavnostih (%) 36,8 36,3 37,0
Opombe Po podatkih Statisticˇnega urada Republike Slovenije (https://pxweb.stat
.si/pxweb/Database/Regije/Regije.asp).
Strateške politike v povezavi s turizmom 29
Kljucˇne razvojne potenciale regije predstavljajo geostrateška lega v
povezavi s koprskim trgovskim pristanišcˇem in z napovedmi priho-
dnjih blagovnih tokov ter razvojem turisticˇne ponudbe. V Regional-
nem razvojnem programu za južno primorsko regijo 2014–2020 (Re-
gionalni razvojni center Koper in Razvojni svet južnoprimorske regi-
je, 2015) navajajo pet strateških razvojnih ciljev regije. Prvi je konku-
rencˇna regija, ki bo dosežena z višjo konkurencˇnostjo kljucˇnih sek-
torjev v regiji, med njimi igrata pomembno vlogo krepitev konku-
rencˇnosti turizma (naravni in kulturni turizem, športni turizem, go-
stinstvo) ter tudi transportno-logisticˇni sektor. Rezultat tega pa bo
višja bruto dodana vrednost na zaposlenega v regiji (preglednica 1.2).
V obalno-kraški regiji naj bo turizem prepoznaven po integriranih
in s tematskih turisticˇnih izdelkih, ki vkljucˇujejo naravne in kultur-
ne posebnosti, znanih blagovnih znamkah ter s pomembnem pou-
darku na zelenem in kulturnem turizmu. V okviru tega cilja bo en
od ukrepov usmerjen k vzpostavitvi centrov znanja, tako na podrocˇ-
ju logistike, turizma in kmetijstva ter podeželja kot tudi zdravstvene
preventive, obnovljivih virov in zdravega bivanjskega okolja. Ustvar-
janje novih delovnih mest želijo dosecˇi s krepitvijo in z vzpodbuja-
njem podjetništva, boljše pogoje pa bodo dosegli tudi z neposredni-
mi tujimi investicijami. Ukrepi za razvoj turizma bodo usmerjeni v
tesnejše sodelovanje akterjev ter vkljucˇevanje kulturne in naravne
dedišcˇine. Kot drugi cilj poudarjajo pomembnost ustvarjalne in ino-
vativne regije. Razvoj regije bo podpiral centre znanja. Vzpostavili
bodo sodelovanje med znanstveno-raziskovalnimi ustanovami, uni-
verzami in gospodarstvom, sodelovanje med podjetji (grozdenje) in
njihovimi združenji, ki lahko pomembno vplivajo tudi na turizem.
V okolju prijaznem, vkljucˇujocˇem regijskem programu pomemben
del predstavljajo krepitev razlicˇnih oblik storitev za otroke, mlade,
invalide, starejše in programi na podrocˇju zdravja ter kulture. Vse to
Preglednica 1.2 Bruto dodana vrednost, obalno-kraška, za trgovino, gostinstvo,
promet
Postavka 2014 2015 2016
Delež po regijah (Slovenija = 100 %) 9,8 9,9 10,2
Delež po dejavnostih (%) 36,8 36,3 37,0
Opombe Po podatkih Statisticˇnega urada Republike Slovenije (https://pxweb.stat
.si/pxweb/Database/Regije/Regije.asp).
Strateške politike v povezavi s turizmom 29
Kljucˇne razvojne potenciale regije predstavljajo geostrateška lega v
povezavi s koprskim trgovskim pristanišcˇem in z napovedmi priho-
dnjih blagovnih tokov ter razvojem turisticˇne ponudbe. V Regional-
nem razvojnem programu za južno primorsko regijo 2014–2020 (Re-
gionalni razvojni center Koper in Razvojni svet južnoprimorske regi-
je, 2015) navajajo pet strateških razvojnih ciljev regije. Prvi je konku-
rencˇna regija, ki bo dosežena z višjo konkurencˇnostjo kljucˇnih sek-
torjev v regiji, med njimi igrata pomembno vlogo krepitev konku-
rencˇnosti turizma (naravni in kulturni turizem, športni turizem, go-
stinstvo) ter tudi transportno-logisticˇni sektor. Rezultat tega pa bo
višja bruto dodana vrednost na zaposlenega v regiji (preglednica 1.2).
V obalno-kraški regiji naj bo turizem prepoznaven po integriranih
in s tematskih turisticˇnih izdelkih, ki vkljucˇujejo naravne in kultur-
ne posebnosti, znanih blagovnih znamkah ter s pomembnem pou-
darku na zelenem in kulturnem turizmu. V okviru tega cilja bo en
od ukrepov usmerjen k vzpostavitvi centrov znanja, tako na podrocˇ-
ju logistike, turizma in kmetijstva ter podeželja kot tudi zdravstvene
preventive, obnovljivih virov in zdravega bivanjskega okolja. Ustvar-
janje novih delovnih mest želijo dosecˇi s krepitvijo in z vzpodbuja-
njem podjetništva, boljše pogoje pa bodo dosegli tudi z neposredni-
mi tujimi investicijami. Ukrepi za razvoj turizma bodo usmerjeni v
tesnejše sodelovanje akterjev ter vkljucˇevanje kulturne in naravne
dedišcˇine. Kot drugi cilj poudarjajo pomembnost ustvarjalne in ino-
vativne regije. Razvoj regije bo podpiral centre znanja. Vzpostavili
bodo sodelovanje med znanstveno-raziskovalnimi ustanovami, uni-
verzami in gospodarstvom, sodelovanje med podjetji (grozdenje) in
njihovimi združenji, ki lahko pomembno vplivajo tudi na turizem.
V okolju prijaznem, vkljucˇujocˇem regijskem programu pomemben
del predstavljajo krepitev razlicˇnih oblik storitev za otroke, mlade,
invalide, starejše in programi na podrocˇju zdravja ter kulture. Vse to
