Page 38 - Kukanja, Marko (ur.). 2019. Trajnostno upravljanje s turistično destinacijo Mediteranska Slovenija. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 38
Marko Kukanja
namen pricˇujocˇega prispevka predstaviti postopek oblikovanja no-
ve, prilagojene certifikacijske sheme za Mediteransko Slovenijo. Pri
tem se, upoštevajocˇ nekatere specifike obmocˇja, naslanjamo na kon-
ceptualni okvir zsst ter pomembnejše mednarodne okoljske znake.
Uporabljen metodološki pristop je prvenstveno kvalitativen, saj
smo v prispevku predstavili koncept trajnostnega turizma, razlicˇ-
ne modele in indikatorje trajnostnega razvoja v turizmu, certifika-
cijske sheme in znake, izpostavili smo zsst ter podali predlog za
oblikovanje nove sheme. Nov, poenostavljen pristop ne predstavlja
konkurence obstojecˇemu nacionalnemu certifikacijskemu progra-
mu zsst, temvecˇ ga, v smislu implementacije trajnostnih nacˇel in
aktivnosti na specificˇnem geografskem obmocˇju, smiselno dopol-
njuje. Na ta nacˇin želimo predvsem spodbuditi nadaljnji trajnostni
38 razvoj destinacije, dolgorocˇni cilj pa predstavlja vkljucˇitev cˇim vecˇ-
jega števila deležnikov v zsst.
Opredelitev trajnostnega turizma
Turizem je tako v svetu kot v Sloveniji najhitreje rastocˇa gospodarska
panoga, v številnih regijah pa predstavlja temelj gospodarskega ra-
zvoja. Z razvojem pa prinaša tudi pritiske na okolje, zaradi cˇesar se je
razumevanje sodobnega turizma, tako v strokovni kot v laicˇni javno-
sti, mocˇno spremenilo. Trajnostni razvoj in družbena odgovornost
zajemata vsa podrocˇja cˇlovekovega delovanja, še posebej pa se v zad-
njih letih izpostavljajo ravno v povezavi z razvojem turizma. Druž-
beno odgovorni, odgovorni, zeleni, sonaravni, trajnostni turizem so
pojmi, ki se najpogosteje omenjajo v zvezi s sodobnimi strategijami
razvoja turizma tako v Sloveniji kot drugod po svetu (Metelko, 2014;
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, 2017). Kljub razlicˇ-
nim poimenovanjem lahko dokaj hitro ugotovimo, da govorimo o
konceptu trajnosti, ki poudarja prijazen odnos do narave ter izposta-
vlja dolgorocˇne pozitivne vplive na kulturno, ekonomsko in družbe-
no okolje. Na vseh predhodno omenjenih podrocˇjih nam trajnostna
usmeritev prinaša spoštljivejši odnos do okolja, poslovnih partner-
jev in njihovih interesov, dolgorocˇno usmerjeno razmišljanje, eticˇ-
no obnašanje ter vecˇje spoštovanje pravic, zakonov in norm obna-
šanja (Mulej, 2012; Vodeb, 2014). Obravnavano »trajnostno« tematiko
lahko umestimo v širši kontekst družbeno odgovornega delovanja.
Upoštevanje nacˇel družbeno odgovornega delovanja pa ne predsta-
vlja zgolj kratkorocˇne poslovne usmeritve (v obliki všecˇnega slogana
namen pricˇujocˇega prispevka predstaviti postopek oblikovanja no-
ve, prilagojene certifikacijske sheme za Mediteransko Slovenijo. Pri
tem se, upoštevajocˇ nekatere specifike obmocˇja, naslanjamo na kon-
ceptualni okvir zsst ter pomembnejše mednarodne okoljske znake.
Uporabljen metodološki pristop je prvenstveno kvalitativen, saj
smo v prispevku predstavili koncept trajnostnega turizma, razlicˇ-
ne modele in indikatorje trajnostnega razvoja v turizmu, certifika-
cijske sheme in znake, izpostavili smo zsst ter podali predlog za
oblikovanje nove sheme. Nov, poenostavljen pristop ne predstavlja
konkurence obstojecˇemu nacionalnemu certifikacijskemu progra-
mu zsst, temvecˇ ga, v smislu implementacije trajnostnih nacˇel in
aktivnosti na specificˇnem geografskem obmocˇju, smiselno dopol-
njuje. Na ta nacˇin želimo predvsem spodbuditi nadaljnji trajnostni
38 razvoj destinacije, dolgorocˇni cilj pa predstavlja vkljucˇitev cˇim vecˇ-
jega števila deležnikov v zsst.
Opredelitev trajnostnega turizma
Turizem je tako v svetu kot v Sloveniji najhitreje rastocˇa gospodarska
panoga, v številnih regijah pa predstavlja temelj gospodarskega ra-
zvoja. Z razvojem pa prinaša tudi pritiske na okolje, zaradi cˇesar se je
razumevanje sodobnega turizma, tako v strokovni kot v laicˇni javno-
sti, mocˇno spremenilo. Trajnostni razvoj in družbena odgovornost
zajemata vsa podrocˇja cˇlovekovega delovanja, še posebej pa se v zad-
njih letih izpostavljajo ravno v povezavi z razvojem turizma. Druž-
beno odgovorni, odgovorni, zeleni, sonaravni, trajnostni turizem so
pojmi, ki se najpogosteje omenjajo v zvezi s sodobnimi strategijami
razvoja turizma tako v Sloveniji kot drugod po svetu (Metelko, 2014;
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, 2017). Kljub razlicˇ-
nim poimenovanjem lahko dokaj hitro ugotovimo, da govorimo o
konceptu trajnosti, ki poudarja prijazen odnos do narave ter izposta-
vlja dolgorocˇne pozitivne vplive na kulturno, ekonomsko in družbe-
no okolje. Na vseh predhodno omenjenih podrocˇjih nam trajnostna
usmeritev prinaša spoštljivejši odnos do okolja, poslovnih partner-
jev in njihovih interesov, dolgorocˇno usmerjeno razmišljanje, eticˇ-
no obnašanje ter vecˇje spoštovanje pravic, zakonov in norm obna-
šanja (Mulej, 2012; Vodeb, 2014). Obravnavano »trajnostno« tematiko
lahko umestimo v širši kontekst družbeno odgovornega delovanja.
Upoštevanje nacˇel družbeno odgovornega delovanja pa ne predsta-
vlja zgolj kratkorocˇne poslovne usmeritve (v obliki všecˇnega slogana
