Page 33 - Kukanja, Marko (ur.). 2019. Trajnostno upravljanje s turistično destinacijo Mediteranska Slovenija. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 33
Mediteranska Slovenija 33
novljivih virov in zdravega bivanjskega okolja), ki so tudi eden naj-
pomembnejših strateških ciljev oziroma prednostnih nalog regije.
Vzpostavljeno je bilo sodelovanje med znanstveno-raziskovalnimi
ustanovami, univerzami in podjetji, sodelovanje med podjetji in nji-
hovimi združenji, s ciljem okrepiti regijo, da postane bolj podjetni-
ška in samozavestnejša predvsem v smislu priprave dokumentaci-
je, nacˇrtovanja in upravljanja. Poleg tega bo v okviru evropskega
združenja za teritorialno sodelovanje (ezts) vzpostavljena trajnejša
struktura sodelovanja med obalnimi mesti in zaledjem. Mesta v re-
giji so majhna, s skromnimi mestnimi potenciali. To je lahko ovira za
razvoj, saj mesta ali njihova omrežja najpogosteje postanejo kljucˇni
razvojni generatorji in privabljajo temeljne (pred)razvojne dejavnike
ter vlagatelje. Poleg tega imajo mesta pomembno vlogo v gospodar-
stvu kot središcˇe povezav, inovacij, ustvarjalnosti in storitev. Sodelo-
vanje mest v trajnostni urbani agendi, ki bo usklajeno na regionalni
in cˇezmejni ravni, bo poskušalo presecˇi te omejitve, izboljšati do-
stop do razpoložljivih virov eu, okrepiti sinergije, zmanjšati stroške
iz ekonomije obsega in povecˇati prepoznavnost na širšem obmocˇju
eu. Nacˇrtuje se tudi integrirano upravljanje z ožjim obalnim pasom,
na katerem so omejeni kljucˇni proizvodi in potenciali regije (nara-
va in biotska raznovrstnost, krajina, kulturna dedišcˇina, gospodar-
ski, turisticˇni, rekreativni potenciali itd.) (Regionalni razvojni center
Koper in Razvojni svet južnoprimorske regije, 2015).
Zakljucˇek
Naj zakljucˇimo z vizijo razvoja regije, ki je za obdobje 2014–2020
opredeljena v regionalnem razvojnem programu (Regionalni razvoj-
ni center Koper in Razvojni svet južnoprimorske regije, 2015, str. 4)
in se glasi: »Južna Primorska – Evropsko okno v svet. Regija uspešne-
ga gospodarstva visoke kakovosti bivanja na temelju ustvarjalnosti
ljudi in trajnostnega gospodarjenja z dobrinami.«
Za dosego te vizije bo v obalno-kraški regiji potrebno predvsem
povecˇati zaposlenost ter zmanjšati število ljudi, ki jim grozita revšcˇi-
na in socialna izkljucˇenost, ustaviti usihanje družbenih storitev, ki so
kljucˇnega pomena za kakovost življenja, in krepitev trajnostnih vzor-
cev proizvodnje, potrošnje in prostorske organizacije v regiji. Regija
ima možnosti izkorišcˇanja obmorske lege in morja (Evropsko okno
v svet), njen nadaljnji razvoj pa lahko v veliki meri temelji tudi na
»pristanišcˇu, kot vozlišcˇu logisticˇnih, transportnih in blagovnih po-
novljivih virov in zdravega bivanjskega okolja), ki so tudi eden naj-
pomembnejših strateških ciljev oziroma prednostnih nalog regije.
Vzpostavljeno je bilo sodelovanje med znanstveno-raziskovalnimi
ustanovami, univerzami in podjetji, sodelovanje med podjetji in nji-
hovimi združenji, s ciljem okrepiti regijo, da postane bolj podjetni-
ška in samozavestnejša predvsem v smislu priprave dokumentaci-
je, nacˇrtovanja in upravljanja. Poleg tega bo v okviru evropskega
združenja za teritorialno sodelovanje (ezts) vzpostavljena trajnejša
struktura sodelovanja med obalnimi mesti in zaledjem. Mesta v re-
giji so majhna, s skromnimi mestnimi potenciali. To je lahko ovira za
razvoj, saj mesta ali njihova omrežja najpogosteje postanejo kljucˇni
razvojni generatorji in privabljajo temeljne (pred)razvojne dejavnike
ter vlagatelje. Poleg tega imajo mesta pomembno vlogo v gospodar-
stvu kot središcˇe povezav, inovacij, ustvarjalnosti in storitev. Sodelo-
vanje mest v trajnostni urbani agendi, ki bo usklajeno na regionalni
in cˇezmejni ravni, bo poskušalo presecˇi te omejitve, izboljšati do-
stop do razpoložljivih virov eu, okrepiti sinergije, zmanjšati stroške
iz ekonomije obsega in povecˇati prepoznavnost na širšem obmocˇju
eu. Nacˇrtuje se tudi integrirano upravljanje z ožjim obalnim pasom,
na katerem so omejeni kljucˇni proizvodi in potenciali regije (nara-
va in biotska raznovrstnost, krajina, kulturna dedišcˇina, gospodar-
ski, turisticˇni, rekreativni potenciali itd.) (Regionalni razvojni center
Koper in Razvojni svet južnoprimorske regije, 2015).
Zakljucˇek
Naj zakljucˇimo z vizijo razvoja regije, ki je za obdobje 2014–2020
opredeljena v regionalnem razvojnem programu (Regionalni razvoj-
ni center Koper in Razvojni svet južnoprimorske regije, 2015, str. 4)
in se glasi: »Južna Primorska – Evropsko okno v svet. Regija uspešne-
ga gospodarstva visoke kakovosti bivanja na temelju ustvarjalnosti
ljudi in trajnostnega gospodarjenja z dobrinami.«
Za dosego te vizije bo v obalno-kraški regiji potrebno predvsem
povecˇati zaposlenost ter zmanjšati število ljudi, ki jim grozita revšcˇi-
na in socialna izkljucˇenost, ustaviti usihanje družbenih storitev, ki so
kljucˇnega pomena za kakovost življenja, in krepitev trajnostnih vzor-
cev proizvodnje, potrošnje in prostorske organizacije v regiji. Regija
ima možnosti izkorišcˇanja obmorske lege in morja (Evropsko okno
v svet), njen nadaljnji razvoj pa lahko v veliki meri temelji tudi na
»pristanišcˇu, kot vozlišcˇu logisticˇnih, transportnih in blagovnih po-
