Page 330 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 330
vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju
V navedeni poli je izpisana celotna orkestracija odlomka Arnijeve ari-
je, v kateri se spominja svojega zakona z Marietto (v klavirskem izvlečku
ta odlomek najdemo od s. 40 naprej). V partituro je poleg nemškega teksta
vpisan še slovenski prevod Jakoba Bedénka, pri čemer gre za besedilo, ki v
dunajski varianti ni prevedeno:
Šest let sem taval že okrog, ko prišel sem v Sorrent. Žjovani Pesca me je
vzel, ker prav močan sem bil. Pri njem ostal sem in ljubil njegovo hčer-
ko Marjeto. In poročila sva se. Sorrent in Marjeta.
V partituro, ki predstavlja instrumentacijo omenjenega odlomka (ra-
zen morda res nepomembnih podrobnosti), skladatelj vpiše tudi enake par-
titurne oznake kot v klavirskem izvlečku (49, 50). Zanimivo je, da izvorne
nemške oznake za tempo in interpretacijo v tem primeru zamenja z itali-
janskimi, kar bi znova lahko pomenilo, da gre za primerek, ki bi ga mor-
da namenil v reklamne namene za morebitno izvedbo denimo v ljubljanski
operi. Drugače si namreč ni mogoče razlagati, da je na začetku delo v ce-
loti jasno predstavljeno, česar pri nekem takem fragmentu sicer ne bi pri-
čakovali. Fragmentiran odsek in klavirski izvleček, v katerem je najti skr-
ben popis izvajalskega korpusa in nekaj precej natančnih napotkov glede
orkestracije posameznih odlomkov (skladatelj označi mesta, kjer nastopa-
jo posamezni posebej značilni instrumenti, mestoma tudi v treh sistemih)
kažeta na to, da je verjetno skladatelj partituro imel izdelano. B. Smrekar
opozarja tudi, da je Mantuani pri navedbi Hochreiterjeve operete op. 74 Die
listige Mutz dodal opombo, da je le v klavirskem izvlečku, medtem ko zna-
čilno pri operi Heimfahrt take opombe ni najti, kar bi ravno tako lahko po-
trjevalo domnevo, da je partitura obstajala.19
Dunajski vir vsebuje natančna navodila za režijo (Anmerkungen für die
Bühnenleiter), napisana z rdečim črnilom, ki so očitno skladateljevo delo,
saj je na koncu z enakim črnilom tudi podpisan. Pri tem je zanimivo, da je
na naslovnici dunajskega izvoda tudi prečrtan prvotni skladateljev naslov:
»Wien, III. Hörnergasse 19« (v 3. okrožju, nedaleč od dunajskega mestnega
parka), namesto katerega je s svinčnikom zabeležen naslov »XIII. Stuwec-
kengasse 16« (v 13. okrožju neposredno za Schönbrunnom), kjer pa je glede
na ohranjene vire stanoval v 30. letih.20 Očitno je torej skladatelj šele takrat
delo dokončno opremil z vsemi opombami.
19 Smrekar, »Hochreiterjeva opera«, 85.
20 Prim. Hochreiterjev dopis Glasbeni matici z dne 17. 7. 1931, ohranjen med korespon-
denco z Glasbeno Matico v mapi Personalija v Glasbeni zbirki ljubljanske Narodne in
univerzitetne knjižnice.
328
V navedeni poli je izpisana celotna orkestracija odlomka Arnijeve ari-
je, v kateri se spominja svojega zakona z Marietto (v klavirskem izvlečku
ta odlomek najdemo od s. 40 naprej). V partituro je poleg nemškega teksta
vpisan še slovenski prevod Jakoba Bedénka, pri čemer gre za besedilo, ki v
dunajski varianti ni prevedeno:
Šest let sem taval že okrog, ko prišel sem v Sorrent. Žjovani Pesca me je
vzel, ker prav močan sem bil. Pri njem ostal sem in ljubil njegovo hčer-
ko Marjeto. In poročila sva se. Sorrent in Marjeta.
V partituro, ki predstavlja instrumentacijo omenjenega odlomka (ra-
zen morda res nepomembnih podrobnosti), skladatelj vpiše tudi enake par-
titurne oznake kot v klavirskem izvlečku (49, 50). Zanimivo je, da izvorne
nemške oznake za tempo in interpretacijo v tem primeru zamenja z itali-
janskimi, kar bi znova lahko pomenilo, da gre za primerek, ki bi ga mor-
da namenil v reklamne namene za morebitno izvedbo denimo v ljubljanski
operi. Drugače si namreč ni mogoče razlagati, da je na začetku delo v ce-
loti jasno predstavljeno, česar pri nekem takem fragmentu sicer ne bi pri-
čakovali. Fragmentiran odsek in klavirski izvleček, v katerem je najti skr-
ben popis izvajalskega korpusa in nekaj precej natančnih napotkov glede
orkestracije posameznih odlomkov (skladatelj označi mesta, kjer nastopa-
jo posamezni posebej značilni instrumenti, mestoma tudi v treh sistemih)
kažeta na to, da je verjetno skladatelj partituro imel izdelano. B. Smrekar
opozarja tudi, da je Mantuani pri navedbi Hochreiterjeve operete op. 74 Die
listige Mutz dodal opombo, da je le v klavirskem izvlečku, medtem ko zna-
čilno pri operi Heimfahrt take opombe ni najti, kar bi ravno tako lahko po-
trjevalo domnevo, da je partitura obstajala.19
Dunajski vir vsebuje natančna navodila za režijo (Anmerkungen für die
Bühnenleiter), napisana z rdečim črnilom, ki so očitno skladateljevo delo,
saj je na koncu z enakim črnilom tudi podpisan. Pri tem je zanimivo, da je
na naslovnici dunajskega izvoda tudi prečrtan prvotni skladateljev naslov:
»Wien, III. Hörnergasse 19« (v 3. okrožju, nedaleč od dunajskega mestnega
parka), namesto katerega je s svinčnikom zabeležen naslov »XIII. Stuwec-
kengasse 16« (v 13. okrožju neposredno za Schönbrunnom), kjer pa je glede
na ohranjene vire stanoval v 30. letih.20 Očitno je torej skladatelj šele takrat
delo dokončno opremil z vsemi opombami.
19 Smrekar, »Hochreiterjeva opera«, 85.
20 Prim. Hochreiterjev dopis Glasbeni matici z dne 17. 7. 1931, ohranjen med korespon-
denco z Glasbeno Matico v mapi Personalija v Glasbeni zbirki ljubljanske Narodne in
univerzitetne knjižnice.
328
