Page 327 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 327
oper na »vožnja domov« emila hochr eiterja
Pogosto Hochreiter uporablja kromatično spuščanje – kot denimo ob
podobi potapljajoče se ladje (s. 115).
Eden najpogosteje rabljenih učinkov na dramaturško najbolj izpostav-
ljenih mestih je tudi sunkovita prekinitev orkestrske spremljave, ki ima
v kontekstu stalno razvijajoče se melodije seveda izrazito močan učinek.
Skladatelj uporablja tudi Sprechgesang (s. 15), ki ga mestoma rabi tudi v dru-
gih skladbah iz tega obdobja,9 značilno celo v patriotskem delu Kriegslieder,
ki je nastalo v času prve svetovne vojne, v pesmi Tod in Ähren ob koncu, na
besede: »Und beugt das Haupt und ist verschieden.«).
V trenutku Helginega spoznanja (aristotelske anagnorisis), da je v Jo-
novi hiši Rosette (»Sie ist’s!«) , uporabi skladatelj ostrino zvečane kvarte v
pavzi orkestra, ki nastopi nenadno ff v silovitem kontrastu s prejšnjim pp
odsekom (s. 75):
Helga: Ein Flüstern! Sie ist’s!
Ključnega pomena je tretji prizor, v katerem si osrednja junaka izpo-
vesta ljubezen, pri čemer Jon nekako ojdipovsko želi, da bi ga Rosette kli-
cala Giovanni, kot ga je klicala mama. In v trenutku, ko se odloči, da nju-
no zvezo javno razkrije, Rosette prvič Jona dejansko pokliče kot Giovanni.
Kot vemo iz Hochreiterjeve korespondence, se je skladatelj ob posre-
dovanju svojega učitelja in pozneje dobrega prijatelja p. Hugolina Sattnerja
dogovarjal za izvedbo glasbene drame tudi v Ljubljani. V znamenitem pri-
spevku Gojmirja Kreka, s katerim 1913 slavi prvo objavo mladega Hochre-
iterja, ki da »visoko jezdi« v slovensko glasbo, pravi med drugim, da naj bi
opero Povratek izvedli v ljubljanski operi »še letos«.10 Po Sattnerjevem mne-
nju naj bi bila izvedba odvisna od Talicha. Kuret meni, da dejansko zato
opere v Ljubljani tudi niso izvedli, saj je »Tallich kmalu nato odšel iz Lju-
bljane, opera pa je zašla v težave in nato sploh prenehala z delom.«11
Morda je ob robu teh prizadevanj nastal prevod Jakoba Bedéneka
(1850–1916) dela libreta v slovenščino. Kot avtorja prevoda ga navaja na-
slovnica klavirskega izvlečka, ki ga hrani Avstrijska nacionalna knjižnica
na Dunaju. Žal je tudi v tem izvodu vpisanih le dobrih deset strani prevo-
da, podpisanega z zelenim črnilom pod nemški izvirnik. Bedének, ki se je
uveljavljal kot slovenski pisatelj in prevajalec, je od 1881 do svoje smrti živel
9 Značilno ga rabi celo v patriotskem delu Kriegslieder, ki je nastalo v času prve svetov-
ne vojne in je bilo namenjeno petju najširših množic; tako ob koncu skladbe Tod in
Ähren na podčrtane besede: »Und beugt das Haupt und ist verschieden,« (podč. M. B.).
10 Krek, »Hochreiter se piše in visoko na konju jezdi«, 9.
11 Kuret, »Sattner in Hochreiter«, 71.
325
Pogosto Hochreiter uporablja kromatično spuščanje – kot denimo ob
podobi potapljajoče se ladje (s. 115).
Eden najpogosteje rabljenih učinkov na dramaturško najbolj izpostav-
ljenih mestih je tudi sunkovita prekinitev orkestrske spremljave, ki ima
v kontekstu stalno razvijajoče se melodije seveda izrazito močan učinek.
Skladatelj uporablja tudi Sprechgesang (s. 15), ki ga mestoma rabi tudi v dru-
gih skladbah iz tega obdobja,9 značilno celo v patriotskem delu Kriegslieder,
ki je nastalo v času prve svetovne vojne, v pesmi Tod in Ähren ob koncu, na
besede: »Und beugt das Haupt und ist verschieden.«).
V trenutku Helginega spoznanja (aristotelske anagnorisis), da je v Jo-
novi hiši Rosette (»Sie ist’s!«) , uporabi skladatelj ostrino zvečane kvarte v
pavzi orkestra, ki nastopi nenadno ff v silovitem kontrastu s prejšnjim pp
odsekom (s. 75):
Helga: Ein Flüstern! Sie ist’s!
Ključnega pomena je tretji prizor, v katerem si osrednja junaka izpo-
vesta ljubezen, pri čemer Jon nekako ojdipovsko želi, da bi ga Rosette kli-
cala Giovanni, kot ga je klicala mama. In v trenutku, ko se odloči, da nju-
no zvezo javno razkrije, Rosette prvič Jona dejansko pokliče kot Giovanni.
Kot vemo iz Hochreiterjeve korespondence, se je skladatelj ob posre-
dovanju svojega učitelja in pozneje dobrega prijatelja p. Hugolina Sattnerja
dogovarjal za izvedbo glasbene drame tudi v Ljubljani. V znamenitem pri-
spevku Gojmirja Kreka, s katerim 1913 slavi prvo objavo mladega Hochre-
iterja, ki da »visoko jezdi« v slovensko glasbo, pravi med drugim, da naj bi
opero Povratek izvedli v ljubljanski operi »še letos«.10 Po Sattnerjevem mne-
nju naj bi bila izvedba odvisna od Talicha. Kuret meni, da dejansko zato
opere v Ljubljani tudi niso izvedli, saj je »Tallich kmalu nato odšel iz Lju-
bljane, opera pa je zašla v težave in nato sploh prenehala z delom.«11
Morda je ob robu teh prizadevanj nastal prevod Jakoba Bedéneka
(1850–1916) dela libreta v slovenščino. Kot avtorja prevoda ga navaja na-
slovnica klavirskega izvlečka, ki ga hrani Avstrijska nacionalna knjižnica
na Dunaju. Žal je tudi v tem izvodu vpisanih le dobrih deset strani prevo-
da, podpisanega z zelenim črnilom pod nemški izvirnik. Bedének, ki se je
uveljavljal kot slovenski pisatelj in prevajalec, je od 1881 do svoje smrti živel
9 Značilno ga rabi celo v patriotskem delu Kriegslieder, ki je nastalo v času prve svetov-
ne vojne in je bilo namenjeno petju najširših množic; tako ob koncu skladbe Tod in
Ähren na podčrtane besede: »Und beugt das Haupt und ist verschieden,« (podč. M. B.).
10 Krek, »Hochreiter se piše in visoko na konju jezdi«, 9.
11 Kuret, »Sattner in Hochreiter«, 71.
325
