Page 77 - Biloslavo, Roberto in Maja Uran Maravić, ur. 2019. Navtična industrija in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 77
Kazalniki trajnosti v navtični industriji: od teoretske do empirične konceptualizacije 77
Iz samega pregleda literature je razvidno, da ni osnovana oz. ni raz-
širjena nobena definicija kazalnikov trajnosti v obstoječi literaturi, med-
tem ko večina raziskovalcev svoj napor usmerja v oblikovanje in določi-
tev kvantitativnih meril/ocen za dimenzije trajnostnega razvoja glede na
koncept trojnega izida – Triple Bottom Line (Agrawal idr., 2016; Benavi-
des-Velasco idr., 2014; Cegarra-Navarro idr., 2016; Chen idr., 2015; Del-
gado Ferraz in Gallardo-Vázquez, 2016; Gallardo-Vázquez in Sanchez-
-Hernandez, 2014; Hsu idr., 2017; Reverte idr., 2016; Skouloudis idr.,
2012; Ting idr., 2015; Yu idr., 2015). Ne glede na vse pa med obstoječi-
mi deli obstajajo tudi raziskave, ki se poslužujejo študije primera (Helle-
no idr., 2017). Večina raziskav se osredotoča na proizvodnjo ali storitveno
dejavnost, vse od podsektorjev, kot so avtomobilski, do turističnega. Te-
kom pregleda literature pa nismo zasledili raziskave, ki se osredotoča na
navtično industrijo. Nadalje, kot lahko razberemo iz zgornje preglednice,
je bilo le malo kazalnikov trajnosti oblikovanih za MSP-je.
Mnogo del se navezuje na raziskovanje družbene odgovornosti (Bena-
vides-Velasco idr., 2014; Delgado Ferraz in Gallardo-Vázquez, 2016; Gal-
lardo-Vázquez in Sanchez-Hernandez, 2014; Reverte idr., 2016; Skoulo-
udis idr., 2012; Tamajón in Font, 2013; Yu idr., 2015). S te perspektive, so
kazalniki trajnosti pogosto razumljeni kot mere uspešnosti podjetij gle-
de na koncept trojnega izida, s poudarkom na njihovi vlogi v družbi v več-
jem obsegu. V nekaterih primerih so raziskave vezane tudi na celovito
upravljanje kakovosti – Total Quality Management (Benavides-Velasco
idr., 2014). V primeru vitke proizvodnje pa so kazalniki trajnosti vključe-
ni kot ključni kazalniki uspešnosti podjetja s tehničnega in managerske-
ga vidika (Helleno idr., 2017).
V kontekstu kazalnikov trajnosti se ekonomski in finančni kazalniki
najpogosteje nanašajo na:
– optimizacijo stroškov (Agrawal idr., 2016; Helleno idr., 2017;
Hsu idr., 2017; Ting idr., 2015),
– trajnostno oskrbovalno verigo (Benavides-Velasco idr., 2014;
Gallardo-Vázquez in Sanchez-Hernandez, 2014; Hsu idr., 2017;
Rahdari in Rostamy, 2015; Reverte idr., 2016; Tamajón in Font,
2013),
– standarde kakovosti (Cegarra-Navarro idr., 2016; Gallardo-
-Vázquez in Sanchez-Hernandez, 2014; Helleno idr., 2017; Hsu
idr., 2017; Reverte idr., 2016).
Ko pa smo pregledovali literaturo, ki se je navezovala na okoljski vi-
dik kazalnikov trajnosti, pa smo sledili predvsem definiciji raziskoval-
Iz samega pregleda literature je razvidno, da ni osnovana oz. ni raz-
širjena nobena definicija kazalnikov trajnosti v obstoječi literaturi, med-
tem ko večina raziskovalcev svoj napor usmerja v oblikovanje in določi-
tev kvantitativnih meril/ocen za dimenzije trajnostnega razvoja glede na
koncept trojnega izida – Triple Bottom Line (Agrawal idr., 2016; Benavi-
des-Velasco idr., 2014; Cegarra-Navarro idr., 2016; Chen idr., 2015; Del-
gado Ferraz in Gallardo-Vázquez, 2016; Gallardo-Vázquez in Sanchez-
-Hernandez, 2014; Hsu idr., 2017; Reverte idr., 2016; Skouloudis idr.,
2012; Ting idr., 2015; Yu idr., 2015). Ne glede na vse pa med obstoječi-
mi deli obstajajo tudi raziskave, ki se poslužujejo študije primera (Helle-
no idr., 2017). Večina raziskav se osredotoča na proizvodnjo ali storitveno
dejavnost, vse od podsektorjev, kot so avtomobilski, do turističnega. Te-
kom pregleda literature pa nismo zasledili raziskave, ki se osredotoča na
navtično industrijo. Nadalje, kot lahko razberemo iz zgornje preglednice,
je bilo le malo kazalnikov trajnosti oblikovanih za MSP-je.
Mnogo del se navezuje na raziskovanje družbene odgovornosti (Bena-
vides-Velasco idr., 2014; Delgado Ferraz in Gallardo-Vázquez, 2016; Gal-
lardo-Vázquez in Sanchez-Hernandez, 2014; Reverte idr., 2016; Skoulo-
udis idr., 2012; Tamajón in Font, 2013; Yu idr., 2015). S te perspektive, so
kazalniki trajnosti pogosto razumljeni kot mere uspešnosti podjetij gle-
de na koncept trojnega izida, s poudarkom na njihovi vlogi v družbi v več-
jem obsegu. V nekaterih primerih so raziskave vezane tudi na celovito
upravljanje kakovosti – Total Quality Management (Benavides-Velasco
idr., 2014). V primeru vitke proizvodnje pa so kazalniki trajnosti vključe-
ni kot ključni kazalniki uspešnosti podjetja s tehničnega in managerske-
ga vidika (Helleno idr., 2017).
V kontekstu kazalnikov trajnosti se ekonomski in finančni kazalniki
najpogosteje nanašajo na:
– optimizacijo stroškov (Agrawal idr., 2016; Helleno idr., 2017;
Hsu idr., 2017; Ting idr., 2015),
– trajnostno oskrbovalno verigo (Benavides-Velasco idr., 2014;
Gallardo-Vázquez in Sanchez-Hernandez, 2014; Hsu idr., 2017;
Rahdari in Rostamy, 2015; Reverte idr., 2016; Tamajón in Font,
2013),
– standarde kakovosti (Cegarra-Navarro idr., 2016; Gallardo-
-Vázquez in Sanchez-Hernandez, 2014; Helleno idr., 2017; Hsu
idr., 2017; Reverte idr., 2016).
Ko pa smo pregledovali literaturo, ki se je navezovala na okoljski vi-
dik kazalnikov trajnosti, pa smo sledili predvsem definiciji raziskoval-
