Page 72 - Biloslavo, Roberto in Maja Uran Maravić, ur. 2019. Navtična industrija in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 72
Navtični turizem in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije
politik napisane mnogo literature (Bell in Morse, 2008; Welfens, Perret,
Irawan in Yushkova, 2016). Rametsteiner, H. Pulzl, J. Alkan-Olsson in P.
Frederiksen (2011) ugotavljajo, da se je razvoj kazalnikov znatno povečal
v začetkih 90-ih in bil pogosto voden s strani medvladnih procesov, med-
tem ko v zadnjih letih sloni predvsem na pobudah večjih raziskovalnih
projektov, financiranih s strani Evropske Unije, ki želijo zasnovati orodja
za merjenje trajnosti. Na ravni podjetja se je skušalo razviti nabor kazal-
nikov trajnosti za specifične tipe industrij, ne glede na vse pa se je le malo
raziskav posvetilo in osredotočilo na razvoj splošnega nabora kazalnikov
trajnosti (Rahdari in Rostami, 2015). Še manj pa je raziskav, ki bi razvile
kazalnike trajnosti za mala in srednje velika podjetja (MSP). Le-ta dan-
danes predstavljajo 99 % vseh podjetij v EU (Evropska komisija, 2017).
72 Nadalje, običajno se poudarja, da MSP-ji bolj trpijo za večjim pomanj-
kanjem sredstev (tako finančnih kot človeških) kot večja podjetja, pred-
vsem na račun svoje velikosti. Raziskovalci (Kardos, 2012) MSP-je prepo-
znavajo kot gonilno silo za inovacije, podjetniški duh in konkurenčnost,
kar pomeni, da so MSP-ji ključni za doseganje ciljev trajnostnega razvoja.
V tej monografiji se posvečamo navtični industriji, kjer potreba po
prostočasni plovbi in uživanju na jahti postavlja v ospredje učinek na oko-
lje, tako neposredno (skozi izkušnjo plovbe) kot posredno (vezano na pro-
izvodnjo in storitvene aktivnosti). Kakorkoli, v Sredozemlju proizvodnja
plovil, storitve, vezane na navtično industrijo, in pomorska infrastruktu-
ra izkazujejo visoko raven pomembnosti v lokalnih gospodarstvih in sku-
pnostih (Diakomihalis in Lagos, 2008).
Glede na povedano smo si tekom projekta iBlue zastavili naslednji
raziskovalni vprašanji: Kako bi lahko merili trajnost na primeru MSP-
-jev v navtični industriji in kateri so tisti kazalniki trajnosti, ki bi bili za
tovrstn o industrijo najprimernejši (storitvena dejavnost v navtični indu-
striji, proizvodna navtična dejavnost in pa pomorska infrastruktura)? Na
podlagi Global Reporting Initiative (GRI) in obstoječe literature ter te-
stiranja kazalnikov z malimi in srednje velikimi podjetji iz navtične indu-
strije smo razvili tri sezname kazalnikov trajnosti, ki so specifični za raz-
lične tipe dejavnosti v navtični industriji.
Metodologija
V tem poglavju predstavimo izbor kazalnikov trajnosti (2.1), analizo in
sistematizacijo izbranih kazalnikov trajnosti (2.2) in testiranje kazalni-
kov trajnosti (2.3).
politik napisane mnogo literature (Bell in Morse, 2008; Welfens, Perret,
Irawan in Yushkova, 2016). Rametsteiner, H. Pulzl, J. Alkan-Olsson in P.
Frederiksen (2011) ugotavljajo, da se je razvoj kazalnikov znatno povečal
v začetkih 90-ih in bil pogosto voden s strani medvladnih procesov, med-
tem ko v zadnjih letih sloni predvsem na pobudah večjih raziskovalnih
projektov, financiranih s strani Evropske Unije, ki želijo zasnovati orodja
za merjenje trajnosti. Na ravni podjetja se je skušalo razviti nabor kazal-
nikov trajnosti za specifične tipe industrij, ne glede na vse pa se je le malo
raziskav posvetilo in osredotočilo na razvoj splošnega nabora kazalnikov
trajnosti (Rahdari in Rostami, 2015). Še manj pa je raziskav, ki bi razvile
kazalnike trajnosti za mala in srednje velika podjetja (MSP). Le-ta dan-
danes predstavljajo 99 % vseh podjetij v EU (Evropska komisija, 2017).
72 Nadalje, običajno se poudarja, da MSP-ji bolj trpijo za večjim pomanj-
kanjem sredstev (tako finančnih kot človeških) kot večja podjetja, pred-
vsem na račun svoje velikosti. Raziskovalci (Kardos, 2012) MSP-je prepo-
znavajo kot gonilno silo za inovacije, podjetniški duh in konkurenčnost,
kar pomeni, da so MSP-ji ključni za doseganje ciljev trajnostnega razvoja.
V tej monografiji se posvečamo navtični industriji, kjer potreba po
prostočasni plovbi in uživanju na jahti postavlja v ospredje učinek na oko-
lje, tako neposredno (skozi izkušnjo plovbe) kot posredno (vezano na pro-
izvodnjo in storitvene aktivnosti). Kakorkoli, v Sredozemlju proizvodnja
plovil, storitve, vezane na navtično industrijo, in pomorska infrastruktu-
ra izkazujejo visoko raven pomembnosti v lokalnih gospodarstvih in sku-
pnostih (Diakomihalis in Lagos, 2008).
Glede na povedano smo si tekom projekta iBlue zastavili naslednji
raziskovalni vprašanji: Kako bi lahko merili trajnost na primeru MSP-
-jev v navtični industriji in kateri so tisti kazalniki trajnosti, ki bi bili za
tovrstn o industrijo najprimernejši (storitvena dejavnost v navtični indu-
striji, proizvodna navtična dejavnost in pa pomorska infrastruktura)? Na
podlagi Global Reporting Initiative (GRI) in obstoječe literature ter te-
stiranja kazalnikov z malimi in srednje velikimi podjetji iz navtične indu-
strije smo razvili tri sezname kazalnikov trajnosti, ki so specifični za raz-
lične tipe dejavnosti v navtični industriji.
Metodologija
V tem poglavju predstavimo izbor kazalnikov trajnosti (2.1), analizo in
sistematizacijo izbranih kazalnikov trajnosti (2.2) in testiranje kazalni-
kov trajnosti (2.3).
