Page 192 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 192
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
jezika sta bila za nemško govorečo vlado medsebojno enakovredna (kot ne-
uradna jezika). Po prvi svetovni vojni pa se je na tem območju zaradi poli-
tičnih razmerij uveljavljala predvsem italijanščina. Preplet kultur je vseka-
kor ustvaril izjemno bogato iskrivo vzdušje: vsaka skupina se je hotela pred
drugimi predstavljati v najboljši luči. Pravi izraz za tako dogajanje je civil-
no tekmovanje.
Glasbeno šolanje
Glasbeno šolanje je bilo možno v javnih in zasebnih šolskih institucijah.
V Trstu in Kopru so delovale številne glasbene ustanove, ki so omogoča-
le, da so šolarji pridobili osnovno glasbeno izobrazbo. Ker je bil Trst naj-
večje avstro-ogrsko pristanišče, je bila ponudba glasbenih šol na Tržaškem
najbogatejša. Glasba je bila običajno del predmetnika državnih srednješol-
skih ustanov in pomemben del tako gimnazijskega kot učiteljskega študija.
Na srednjih šolah so poučevali teoretične predmete, inštrumente in petje.
Kdor je želel doseči srednješolsko stopnjo, je imel možnost, da se vpiše na
dve ustanovi: na učiteljišče, kjer so se šolali bodoči učitelji, ali na gimnazijo.
Glasbeno šolanje na javnih institucijah
Na Primorskem so delovale štiri javne šole, ki so imele v svojem predmetni-
ku glasbo, in sicer:
1. gimnazija v Kopru,
2. gimnazija v Pazinu,
3. moško italijansko in slovansko učiteljišče v Kopru,
4. goriško žensko učiteljišče.
Iz podatkov je razvidno, da so na koprski gimnaziji, ki so jo ustanovi-
li leta 1814, poučevali glasbo, in sicer petje in violino (od leta 1838). Koprska
gimnazija je bila na začetku italijansko-latinska (Coesareum Regium Gym-
nasium) in se je leta 1819 spremenila v latinsko-nemško, po nekajletnem pre-
moru zaradi premajhnega števila vpisanih so jo meščani z lastnimi sredstvi
znova odprli (Ginnasio Civico Justinopolitano) in leta 1852 je finančno bre-
me šole prevzela država, pod pogojem, da se obdrži nemški jezik kot obve-
zni predmet. Ta šola je dala najvidnejše predstavnike istrske kulture in v
njej so se šolali predvsem italijanski istrski domoljubi.
Vlasta Beltram v besedilu, ki je spremljalo katalog o glasbenem živ-
ljenju slovenskih obalnih mest ob razstavi glasbil, navaja imena učiteljev
190
jezika sta bila za nemško govorečo vlado medsebojno enakovredna (kot ne-
uradna jezika). Po prvi svetovni vojni pa se je na tem območju zaradi poli-
tičnih razmerij uveljavljala predvsem italijanščina. Preplet kultur je vseka-
kor ustvaril izjemno bogato iskrivo vzdušje: vsaka skupina se je hotela pred
drugimi predstavljati v najboljši luči. Pravi izraz za tako dogajanje je civil-
no tekmovanje.
Glasbeno šolanje
Glasbeno šolanje je bilo možno v javnih in zasebnih šolskih institucijah.
V Trstu in Kopru so delovale številne glasbene ustanove, ki so omogoča-
le, da so šolarji pridobili osnovno glasbeno izobrazbo. Ker je bil Trst naj-
večje avstro-ogrsko pristanišče, je bila ponudba glasbenih šol na Tržaškem
najbogatejša. Glasba je bila običajno del predmetnika državnih srednješol-
skih ustanov in pomemben del tako gimnazijskega kot učiteljskega študija.
Na srednjih šolah so poučevali teoretične predmete, inštrumente in petje.
Kdor je želel doseči srednješolsko stopnjo, je imel možnost, da se vpiše na
dve ustanovi: na učiteljišče, kjer so se šolali bodoči učitelji, ali na gimnazijo.
Glasbeno šolanje na javnih institucijah
Na Primorskem so delovale štiri javne šole, ki so imele v svojem predmetni-
ku glasbo, in sicer:
1. gimnazija v Kopru,
2. gimnazija v Pazinu,
3. moško italijansko in slovansko učiteljišče v Kopru,
4. goriško žensko učiteljišče.
Iz podatkov je razvidno, da so na koprski gimnaziji, ki so jo ustanovi-
li leta 1814, poučevali glasbo, in sicer petje in violino (od leta 1838). Koprska
gimnazija je bila na začetku italijansko-latinska (Coesareum Regium Gym-
nasium) in se je leta 1819 spremenila v latinsko-nemško, po nekajletnem pre-
moru zaradi premajhnega števila vpisanih so jo meščani z lastnimi sredstvi
znova odprli (Ginnasio Civico Justinopolitano) in leta 1852 je finančno bre-
me šole prevzela država, pod pogojem, da se obdrži nemški jezik kot obve-
zni predmet. Ta šola je dala najvidnejše predstavnike istrske kulture in v
njej so se šolali predvsem italijanski istrski domoljubi.
Vlasta Beltram v besedilu, ki je spremljalo katalog o glasbenem živ-
ljenju slovenskih obalnih mest ob razstavi glasbil, navaja imena učiteljev
190
