Page 193 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 193
trst, gorica in istra: glasbena prepletanja
glasbe na italijanski koprski gimnaziji, ti so bili Francesco Petronio (1863–
1874), Giuseppe Czastka (1874–1883), Stefano Persoglia (1877–1878), Carlo
Fuchs (1886), Giorgio Giorgieri (1891–1893), Antonio Decleva (1895–1897),
Giovanni Luigi Sokoll (1897–1909), Roberto Catolla (1909–1910), Marcello
Bombig (1913–1914) in Francesco Saverio de Tevini (1914–1919). Zanimiva je
ugotovitev, da so nekatera imena navedena tudi v tržaški zgodovini glasbe,
vsi pa so sočasno poučevali tudi na koprskem učiteljišču. Po letu 1919 v gi-
mnazijskem predmetniku ni bilo več pouka glasbe.1
V Pazinu so nemško gimnazijo ustanovili leta 1836, leta 1873 je pre-
rasla v Staats-Obergymnasium zu Mitterburg, leta 1899 pa so odprli hrva-
ški oddelek. To je izzvalo protest italijanskih predstavnikov, zato so istega
leta ustanovili še italijansko gimnazijo. Njen prvi ravnatelj je bil oče Luigi-
ja Dallapiccole Pio, ki je bil profesor latinščine in grščine.2 Pred razpadom
Avstro-Ogrske so pazinsko gimnazijo zaprli in Dallapiccolovo družino de-
portirali v Gradec, ker so očeta sumili italijanskega iredentizma.
Na pazinski hrvaški gimnaziji, kjer so se šolali slovenski in hrvaški di-
jaki (med njimi tudi Danilo Švara), je bil pouk glasbe obvezni predmet. To
potrjuje Saša Šantel, ki je na koprskem učiteljišču delal eno leto, zatem pa
odšel na gimnazijo v Pazin in tam poučeval kar enajst let, do leta 1918. Nje-
gova predmeta sta bila risanje in glasba. Takole se Šantel spominja svoje pa-
zinske izkušnje:
Med višjegimnazijci sem izbral najboljše pevce, s katerimi smo peli
moške zbore. Za cerkveno petje sem pa sestavil deški mešani zbor,
ki se mi je posebno priljubil, vendar sem zanj moral prirediti ili
komponirati vse komade sam.3
Na učiteljiščih so se šolali bodoči učitelji, ki so imeli skupaj z duhov-
ništvom pomemben delež pri utrjevanju narodne zavesti. Učiteljišča so se
ustanavljala po letu 1869 ob reorganizaciji avstro-ogrskega šolstva. Po letu
1882 je nova okrožnica še dodatno podkrepila prisotnost glasbe v šolskem
kurikulumu. Podatke imamo o učiteljiščih v Ljubljani, Mariboru, Celovcu,
Trstu, Kopru in Gorici. V Trstu je med letoma 1864 in 1875 delovalo itali-
jansko moško učiteljišče, italijansko žensko učiteljišče je bilo aktivno med
letoma 1872 in 1881, v Gorici so leta 1870 ustanovili dvojezično učiteljišče
1 Vlasta Beltram, Musica Maestro! Glasbeno življenje v slovenskih obalnih mestih v 19.
in 20. stoletju (Koper: Pokrajinski muzej Koper, 2008), 37.
2 Mario Ruffini, L’opera di Luigi Dallapiccola (Milano: Suvini Zerboni, 1999), 25.
3 Saša Šantel, »Med barvami in glasbo«, v: Avgusta Šantel st., Avgusta Šantel ml., Saša
Šantel, Življenje v lepi sobi (Ljubljana: Nova revija, 2006), 202.
191
glasbe na italijanski koprski gimnaziji, ti so bili Francesco Petronio (1863–
1874), Giuseppe Czastka (1874–1883), Stefano Persoglia (1877–1878), Carlo
Fuchs (1886), Giorgio Giorgieri (1891–1893), Antonio Decleva (1895–1897),
Giovanni Luigi Sokoll (1897–1909), Roberto Catolla (1909–1910), Marcello
Bombig (1913–1914) in Francesco Saverio de Tevini (1914–1919). Zanimiva je
ugotovitev, da so nekatera imena navedena tudi v tržaški zgodovini glasbe,
vsi pa so sočasno poučevali tudi na koprskem učiteljišču. Po letu 1919 v gi-
mnazijskem predmetniku ni bilo več pouka glasbe.1
V Pazinu so nemško gimnazijo ustanovili leta 1836, leta 1873 je pre-
rasla v Staats-Obergymnasium zu Mitterburg, leta 1899 pa so odprli hrva-
ški oddelek. To je izzvalo protest italijanskih predstavnikov, zato so istega
leta ustanovili še italijansko gimnazijo. Njen prvi ravnatelj je bil oče Luigi-
ja Dallapiccole Pio, ki je bil profesor latinščine in grščine.2 Pred razpadom
Avstro-Ogrske so pazinsko gimnazijo zaprli in Dallapiccolovo družino de-
portirali v Gradec, ker so očeta sumili italijanskega iredentizma.
Na pazinski hrvaški gimnaziji, kjer so se šolali slovenski in hrvaški di-
jaki (med njimi tudi Danilo Švara), je bil pouk glasbe obvezni predmet. To
potrjuje Saša Šantel, ki je na koprskem učiteljišču delal eno leto, zatem pa
odšel na gimnazijo v Pazin in tam poučeval kar enajst let, do leta 1918. Nje-
gova predmeta sta bila risanje in glasba. Takole se Šantel spominja svoje pa-
zinske izkušnje:
Med višjegimnazijci sem izbral najboljše pevce, s katerimi smo peli
moške zbore. Za cerkveno petje sem pa sestavil deški mešani zbor,
ki se mi je posebno priljubil, vendar sem zanj moral prirediti ili
komponirati vse komade sam.3
Na učiteljiščih so se šolali bodoči učitelji, ki so imeli skupaj z duhov-
ništvom pomemben delež pri utrjevanju narodne zavesti. Učiteljišča so se
ustanavljala po letu 1869 ob reorganizaciji avstro-ogrskega šolstva. Po letu
1882 je nova okrožnica še dodatno podkrepila prisotnost glasbe v šolskem
kurikulumu. Podatke imamo o učiteljiščih v Ljubljani, Mariboru, Celovcu,
Trstu, Kopru in Gorici. V Trstu je med letoma 1864 in 1875 delovalo itali-
jansko moško učiteljišče, italijansko žensko učiteljišče je bilo aktivno med
letoma 1872 in 1881, v Gorici so leta 1870 ustanovili dvojezično učiteljišče
1 Vlasta Beltram, Musica Maestro! Glasbeno življenje v slovenskih obalnih mestih v 19.
in 20. stoletju (Koper: Pokrajinski muzej Koper, 2008), 37.
2 Mario Ruffini, L’opera di Luigi Dallapiccola (Milano: Suvini Zerboni, 1999), 25.
3 Saša Šantel, »Med barvami in glasbo«, v: Avgusta Šantel st., Avgusta Šantel ml., Saša
Šantel, Življenje v lepi sobi (Ljubljana: Nova revija, 2006), 202.
191
