Page 196 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 196
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
tografija orkestra iz leta 1919 na strehi Narodnega doma.6 Po drugi svetov-
ni vojni je obdržal italijanski priimek in je deloval izključno v italijanskih
krogih.
Za nadaljevanje naše raziskave je zanimivo navesti seznam maestrov
koprske filharmonične družbe do prve svetovne vojne: Giuseppe Czast-
ka (1865–1874), Angelo Montanari (1874–1876), Pietro Bianchini (december
1876–november 1877), Gaetano Montanari (1877–1881?), Francesco Caretti
(1883–1887), Giorgio Giorgieri (1888–marec 1893), Filippo Manara (1893–
1900), Roberto Catolla (1902–1913?), Giuseppe Mariotti (april 1905–sredina
1912), Antonio Polento (1913–1915).7 Ta seznam bi bilo treba dodatno razi-
skati, saj se že na prvi pogled ugotavlja, da so nekateri od teh učiteljev glas-
be sodelovali z raznimi glasbenimi ustanovami: tako na primer Giuseppe
Czatka, ki je deloval na Goriškem, ali Filippo Manara in Roberto Catolla,
ki sta bila po koprskem obdobju dejavna v Trstu.
Na Goriškem: tako kot v Kopru so se s podobnimi željami po profesio-
nalizaciji glasbene ponudbe srečevali tudi v Gorici. Mestni veljaki so želeli
usposobiti orkester, godbo in druge ansamble, da bi delovali v sklopu mes-
ta.8 Leta 1823 so se predstavniki meščanstva zbrali in sestavili statut za So-
cietà degli amici filarmonici (Prijatelji Filharmonične družbe), na podlagi
katerega so ustanovili glasbeno šolo, ki je delovala do leta 1830. Okrog leta
1835 je Antonio Gracco (1795–1881) začutil potrebo po novi glasbeni šoli, ki
je kmalu propadla zaradi dolgov. Zatem je Čeh Procopio Frinta (1803–?) dal
pobudo za ponovno ustanovitev mestne glasbene šole, ki je začela delova-
ti 1. aprila 1842. Na njej sta poučevala Čeh Franz Xaver Kubik (1772–1848),9
ki je kot glavni učitelj deloval pod pokroviteljstvom grofov Attems, in Čeh
Johann Schreiber (1801–1879) kot pomožni učitelj. Prisotnost čeških glas-
benih učiteljev na Goriškem je bila zelo močna in je lahko predmet nadalj-
njih raziskav.
6 Prim. Pavle Merkù, »Orkester Glasbene matice pred požigom Narodnega doma«, v
75 let Glasbene matice (Trst: Glasbena matica, 1986), 45.
7 Seznam je objavljen v: Beltram, »Glasbeno življenje v slovenskih obalnih mestih v 19.
in 20. stoletju«, 13. Naj opozorimo, da je pri imenu Catolle nastala napaka: ni Giu-
seppe, temveč Roberto.
8 Prim. Alessandro Arbo, Musicisti di frontiera (Gorica: Edizioni della Laguna, 1998),
93‒99.
9 Njegovo ime je vpisano v več različicah: Kubick, Cubik, Chubick, Cubick. Po podat-
kih Cvetka Budkoviča je Kubik kot učitelj glasbe kandidiral na javni glasbeni šoli pri
ljubljanski normalki. Prim. Cvetko Budkovič, Razvoj glasbenega šolstva na Sloven-
skem I (Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1992), 23.
194
tografija orkestra iz leta 1919 na strehi Narodnega doma.6 Po drugi svetov-
ni vojni je obdržal italijanski priimek in je deloval izključno v italijanskih
krogih.
Za nadaljevanje naše raziskave je zanimivo navesti seznam maestrov
koprske filharmonične družbe do prve svetovne vojne: Giuseppe Czast-
ka (1865–1874), Angelo Montanari (1874–1876), Pietro Bianchini (december
1876–november 1877), Gaetano Montanari (1877–1881?), Francesco Caretti
(1883–1887), Giorgio Giorgieri (1888–marec 1893), Filippo Manara (1893–
1900), Roberto Catolla (1902–1913?), Giuseppe Mariotti (april 1905–sredina
1912), Antonio Polento (1913–1915).7 Ta seznam bi bilo treba dodatno razi-
skati, saj se že na prvi pogled ugotavlja, da so nekateri od teh učiteljev glas-
be sodelovali z raznimi glasbenimi ustanovami: tako na primer Giuseppe
Czatka, ki je deloval na Goriškem, ali Filippo Manara in Roberto Catolla,
ki sta bila po koprskem obdobju dejavna v Trstu.
Na Goriškem: tako kot v Kopru so se s podobnimi željami po profesio-
nalizaciji glasbene ponudbe srečevali tudi v Gorici. Mestni veljaki so želeli
usposobiti orkester, godbo in druge ansamble, da bi delovali v sklopu mes-
ta.8 Leta 1823 so se predstavniki meščanstva zbrali in sestavili statut za So-
cietà degli amici filarmonici (Prijatelji Filharmonične družbe), na podlagi
katerega so ustanovili glasbeno šolo, ki je delovala do leta 1830. Okrog leta
1835 je Antonio Gracco (1795–1881) začutil potrebo po novi glasbeni šoli, ki
je kmalu propadla zaradi dolgov. Zatem je Čeh Procopio Frinta (1803–?) dal
pobudo za ponovno ustanovitev mestne glasbene šole, ki je začela delova-
ti 1. aprila 1842. Na njej sta poučevala Čeh Franz Xaver Kubik (1772–1848),9
ki je kot glavni učitelj deloval pod pokroviteljstvom grofov Attems, in Čeh
Johann Schreiber (1801–1879) kot pomožni učitelj. Prisotnost čeških glas-
benih učiteljev na Goriškem je bila zelo močna in je lahko predmet nadalj-
njih raziskav.
6 Prim. Pavle Merkù, »Orkester Glasbene matice pred požigom Narodnega doma«, v
75 let Glasbene matice (Trst: Glasbena matica, 1986), 45.
7 Seznam je objavljen v: Beltram, »Glasbeno življenje v slovenskih obalnih mestih v 19.
in 20. stoletju«, 13. Naj opozorimo, da je pri imenu Catolle nastala napaka: ni Giu-
seppe, temveč Roberto.
8 Prim. Alessandro Arbo, Musicisti di frontiera (Gorica: Edizioni della Laguna, 1998),
93‒99.
9 Njegovo ime je vpisano v več različicah: Kubick, Cubik, Chubick, Cubick. Po podat-
kih Cvetka Budkoviča je Kubik kot učitelj glasbe kandidiral na javni glasbeni šoli pri
ljubljanski normalki. Prim. Cvetko Budkovič, Razvoj glasbenega šolstva na Sloven-
skem I (Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1992), 23.
194
