Page 264 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 264
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
pešti in pri Robertu Teichmüllerju v Leipzigu.44 V tehničnem pogledu je
svoje nazore temeljila na težnostni igri, ki izhaja iz teže roke kot dela orga-
nizma, pri čemer se prstna igra pojmuje kot končni vzvod roke in celega te-
lesa.45 Vsak gib je do kraja izdelala, celo narisala, tako pri akordih, kantileni
in virtuoznih delih skladbe, da je lahko pianist na ta način roko zmehčal.46
Ravnik menda gibanju roke ni posvečal večje pozornosti, ker je bil prepri-
čan, da igranje klavirja usmerjajo možgani, ne pa gibi telesa in zunanji efek-
ti.47 Princip študija prof. Hilde Horak je prav tako baziral na razumskem
vodenju fraze – kje je treba dati določeni skladbi nižišče in vrhunec. To pa
je bilo pri Ravniku intuitivno nakazano – s petjem.48
Pri učencih Janka Ravnika so se torej v kasnejšem obdobju porajale
številne metode poučevanja in sploh različni pogledi na klavirsko tehniko
in interpretacijo. Pa vendarle je Janko Ravnik v 46 letih s svojimi metodami
poučevanja ter sistematičnim prizadevanjem za vzgojo bodočega pianistič-
nega kadra brez dvoma postavil trdne temelje slovenski pianistični šoli, ki
se je z leti seveda še izoblikovala ter izpopolnila in danes žanje svoje uspe-
he na Akademiji za glasbo, na obeh konservatorijih in po številnih glasbe-
nih šolah. V sebi lastni skromni maniri je ob podelitvi Prešernove nagra-
de leta 1968 dejal, da je s svojimi skromnimi močmi doprinesel k zgradbi
nekaj kamenčkov, ki bodo našim zanamcem priča njegove predanosti naši
glasbeni umetnosti.
Bibliografija
Ajlec, Rafael. »Ravnik Janko«. V Slovenski biografski leksikon, 3. knjiga, 9.–11. zve-
zek Raab–Švikaršič, ur. Alfonz Gspan et al., 43. Ljubljana: SAZU, 1960–1971.
Bagarič, Alenka. »Bradač, Zorka (1916–2010)«. Slovenska biografija. Ljublja-
na: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni
44 Ibid., 231.
45 Jurij Snoj, »Življenje Acija Bertonclja«, v Aci Bertoncelj – apostol slovenske klavirske
in komorne glasbe 20. stoletja, ur. Franc Križnar in Milan Marinič (Domžale, Mari-
bor: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Inštitut glasbenoinformacijskih zna-
nosti pri Centru za interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave in študije Uni-
verze v Mariboru, 2016), 60.
46 Marjana Vajngerl, intervju z Elizabeto Berglez [zvočni posnetek], Maribor, 11. 4.
2018.
47 Koter, »“Ljubljanska pianistična šola“ Janko Ravnik – utemeljitelj slovenske pianis-
tične šole«, 38.
48 Marjana Vajngerl, intervju z Igorjem Deklevo [zvočni posnetek], Hruševo, 20. 9.
2017.
262
pešti in pri Robertu Teichmüllerju v Leipzigu.44 V tehničnem pogledu je
svoje nazore temeljila na težnostni igri, ki izhaja iz teže roke kot dela orga-
nizma, pri čemer se prstna igra pojmuje kot končni vzvod roke in celega te-
lesa.45 Vsak gib je do kraja izdelala, celo narisala, tako pri akordih, kantileni
in virtuoznih delih skladbe, da je lahko pianist na ta način roko zmehčal.46
Ravnik menda gibanju roke ni posvečal večje pozornosti, ker je bil prepri-
čan, da igranje klavirja usmerjajo možgani, ne pa gibi telesa in zunanji efek-
ti.47 Princip študija prof. Hilde Horak je prav tako baziral na razumskem
vodenju fraze – kje je treba dati določeni skladbi nižišče in vrhunec. To pa
je bilo pri Ravniku intuitivno nakazano – s petjem.48
Pri učencih Janka Ravnika so se torej v kasnejšem obdobju porajale
številne metode poučevanja in sploh različni pogledi na klavirsko tehniko
in interpretacijo. Pa vendarle je Janko Ravnik v 46 letih s svojimi metodami
poučevanja ter sistematičnim prizadevanjem za vzgojo bodočega pianistič-
nega kadra brez dvoma postavil trdne temelje slovenski pianistični šoli, ki
se je z leti seveda še izoblikovala ter izpopolnila in danes žanje svoje uspe-
he na Akademiji za glasbo, na obeh konservatorijih in po številnih glasbe-
nih šolah. V sebi lastni skromni maniri je ob podelitvi Prešernove nagra-
de leta 1968 dejal, da je s svojimi skromnimi močmi doprinesel k zgradbi
nekaj kamenčkov, ki bodo našim zanamcem priča njegove predanosti naši
glasbeni umetnosti.
Bibliografija
Ajlec, Rafael. »Ravnik Janko«. V Slovenski biografski leksikon, 3. knjiga, 9.–11. zve-
zek Raab–Švikaršič, ur. Alfonz Gspan et al., 43. Ljubljana: SAZU, 1960–1971.
Bagarič, Alenka. »Bradač, Zorka (1916–2010)«. Slovenska biografija. Ljublja-
na: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni
44 Ibid., 231.
45 Jurij Snoj, »Življenje Acija Bertonclja«, v Aci Bertoncelj – apostol slovenske klavirske
in komorne glasbe 20. stoletja, ur. Franc Križnar in Milan Marinič (Domžale, Mari-
bor: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Inštitut glasbenoinformacijskih zna-
nosti pri Centru za interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave in študije Uni-
verze v Mariboru, 2016), 60.
46 Marjana Vajngerl, intervju z Elizabeto Berglez [zvočni posnetek], Maribor, 11. 4.
2018.
47 Koter, »“Ljubljanska pianistična šola“ Janko Ravnik – utemeljitelj slovenske pianis-
tične šole«, 38.
48 Marjana Vajngerl, intervju z Igorjem Deklevo [zvočni posnetek], Hruševo, 20. 9.
2017.
262
