Page 262 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 262
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
p ouku klavirja in pri interpretaciji posameznega dela natančno vedel, ka-
tere efekte želi ujeti. Velikokrat naj bi svoje glasbene misli izražal s petjem,
energija njegovega podoživljanja je študentu nudila predstavo, kaj profesor
pravzaprav želi in z obilico interpretativnih, svežih in raznolikih sugestij je
kot pedagog zavzeto spremljal interpreta.35
Janko Ravnik kot rektor Akademije za glasbo in inšpektor
klavirskega pouka
Janko Ravnik je v petdesetih letih prejšnjega stoletja poleg pedagoškega
dela opravljal še funkcijo rektorja Akademije za glasbo in delo inšpektor-
ja klavirskega pouka. V ta namen je hospitiral pri pouku na nižjih in obeh
srednjih glasbenih šolah ter pogosto prisostvoval na diplomskih nastopih
srednješolcev v Ljubljani in v Mariboru. Redno je opozarjal na problemati-
ko zastarelih učnih načrtov, pomanjkanje učbenikov ter nizek nivo pouče-
vanja in spodbujal dodatna izobraževanja. Poudarjal je individualnost po-
učevanja instrumenta, pri katerem mora učitelj upoštevati glasbeni talent,
inteligenco ter telesno konstitucijo posameznega učenca. Ravnik sicer ni
zapustil obširnejših zapisov in razmišljanj o metodiki klavirskega pouka,
niti ni pisal učbenikov. Nasprotno pa je svoje študente močno spodbujal k
pisanju le-teh. Njegova zapuščina vsebuje šaljiv rokopis iz leta 1951, z naslo-
vom – Posvetilo našim muzikantom, pedagogom:
Res plodovit je naš glasbeni kader umetnikov in komponistov. […]
a šolo za klavir, da bi napisali?! Še mar jim ni! […] Leta planov bli-
žajo se h konci, še zmeraj stari Bayer nas drži pokonci… Zato reši-
telja čakamo mi in kličemo: napiši šolo nam!36
Prva je njegova pričakovanja izpolnila njegova nekdanja učenka Sil-
va Hrašovec, ki je za potrebe klavirskega pouka od leta 1947 in v naslednjih
dvajsetih letih skupaj z Zorko Bradač, zbrala in uredila 58 zvezkov mladin-
ske klavirske literature.37 Igor Dekleva je leta 1977 izdal prvo slovensko kla-
virsko začetnico Dober dan, ciciban, ki temelji na slovenski ljudski pesmi,
35 Marjana Vajngerl, intervju s prof. Zdenko Novak [zvočni posnetek], Murska Sobota,
16. 8. 2017.
36 Koter, »“Ljubljanska pianistična šola“ Janko Ravnik – utemeljitelj slovenske pianis-
tične šole«, 38.
37 Alenka Bagarič, »Bradač, Zorka (1916–2010)«, Slovenska biografija (Ljubljana: Slo-
venska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU,
2013), https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1020050/#novi-slovenski-bio-
grafski-leksikon.
260
p ouku klavirja in pri interpretaciji posameznega dela natančno vedel, ka-
tere efekte želi ujeti. Velikokrat naj bi svoje glasbene misli izražal s petjem,
energija njegovega podoživljanja je študentu nudila predstavo, kaj profesor
pravzaprav želi in z obilico interpretativnih, svežih in raznolikih sugestij je
kot pedagog zavzeto spremljal interpreta.35
Janko Ravnik kot rektor Akademije za glasbo in inšpektor
klavirskega pouka
Janko Ravnik je v petdesetih letih prejšnjega stoletja poleg pedagoškega
dela opravljal še funkcijo rektorja Akademije za glasbo in delo inšpektor-
ja klavirskega pouka. V ta namen je hospitiral pri pouku na nižjih in obeh
srednjih glasbenih šolah ter pogosto prisostvoval na diplomskih nastopih
srednješolcev v Ljubljani in v Mariboru. Redno je opozarjal na problemati-
ko zastarelih učnih načrtov, pomanjkanje učbenikov ter nizek nivo pouče-
vanja in spodbujal dodatna izobraževanja. Poudarjal je individualnost po-
učevanja instrumenta, pri katerem mora učitelj upoštevati glasbeni talent,
inteligenco ter telesno konstitucijo posameznega učenca. Ravnik sicer ni
zapustil obširnejših zapisov in razmišljanj o metodiki klavirskega pouka,
niti ni pisal učbenikov. Nasprotno pa je svoje študente močno spodbujal k
pisanju le-teh. Njegova zapuščina vsebuje šaljiv rokopis iz leta 1951, z naslo-
vom – Posvetilo našim muzikantom, pedagogom:
Res plodovit je naš glasbeni kader umetnikov in komponistov. […]
a šolo za klavir, da bi napisali?! Še mar jim ni! […] Leta planov bli-
žajo se h konci, še zmeraj stari Bayer nas drži pokonci… Zato reši-
telja čakamo mi in kličemo: napiši šolo nam!36
Prva je njegova pričakovanja izpolnila njegova nekdanja učenka Sil-
va Hrašovec, ki je za potrebe klavirskega pouka od leta 1947 in v naslednjih
dvajsetih letih skupaj z Zorko Bradač, zbrala in uredila 58 zvezkov mladin-
ske klavirske literature.37 Igor Dekleva je leta 1977 izdal prvo slovensko kla-
virsko začetnico Dober dan, ciciban, ki temelji na slovenski ljudski pesmi,
35 Marjana Vajngerl, intervju s prof. Zdenko Novak [zvočni posnetek], Murska Sobota,
16. 8. 2017.
36 Koter, »“Ljubljanska pianistična šola“ Janko Ravnik – utemeljitelj slovenske pianis-
tične šole«, 38.
37 Alenka Bagarič, »Bradač, Zorka (1916–2010)«, Slovenska biografija (Ljubljana: Slo-
venska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU,
2013), https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1020050/#novi-slovenski-bio-
grafski-leksikon.
260