Page 260 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 260
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
da se posamezen ton v sočasno zaigranem akordu oglasi glasneje kot ostali,
profesor pojasnjuje tako, da ga za neopazen trenutek prej udarimo.29
Pričevanja študentov o liku človeka in pedagogu Janku Ravniku
O odnosu do študentov in o metodah dela, ki jih je pri pouku vključeval
prof. Janko Ravnik, so pisali njegovi nekdanji študentje. Lahko jih razbe-
remo tudi iz intervjujev z Milivojem Šurbkom, Zdenko Novak in Igorjem
Deklevo.
Pavel Šivic, ki je bil med najuspešnejšimi Ravnikovimi študenti, je v
spominih ob skladateljevi devetdesetletnici zapisal, da so bile klavirske ure
pri prof. Ravniku bolj namenjene doživljanju posamezne skladbe kot pa
tehniki, in da obvladovanje notne slike ni bilo tisto bistveno. Pomembna za
prof. Ravnika je bila vsebina, ki tiči v skladbi. Veliko se je posvečal tonske-
mu izrazu ter glasbeni naravi umetnine in kvaliteto muzikalne izvedbe je
kot primarno ocenjeval tudi na izpitih. Ni veliko govoril o slogovnih poseb-
nostih baroka, klasike, romantike, impresionizma ali še modernejših tokov,
raje je sedel za klavir in skladbo zaigral.30 Izluščil je tisto glasbeno vsebino,
ki je ustrezala skladateljevi zamisli, kar je redka lastnost med poustvarjalci
ter pedagogi in potrjuje, da je Janko Ravnik šel vsaki stvari, morda bolj in-
tuitivno kot pa razumsko, vedno do dna.31
V reviji Zvuk lahko preberemo misli Marijana Lipovška:
Ne moremo pozabiti na Ravnikovo človeško enostavnost, toplo ša-
ljivost, popolno pravičnost, v katerem koli sodelovanju in presoja-
nju, izredno človečnost, čeprav je živel večinoma odmaknjen in za-
prt v svoj svet.32
Igor Dekleva se spominja, da nobeden od številnih profesorjev, pri ka-
terih je kasneje študiral v tujini, ni bil tak »muzik« kot prav prof. Ravnik.
Vedno naj bi z žarom podajal svoje misli in nikdar se ni utrudil. Posebno
skrbne obravnave naj bi bila deležna pedalizacija, saj je bilo potrebno vsa-
ko tonsko nečistost do stotinke sekunde natanko preprečiti. Rad je posegal
po skladbah tedaj sodobnih slovenskih skladateljev, kot so bili Pahor, Šivic,
Škerjanc, Ukmar, Švara in drugi, pri čemer naj bi ga pri izbiri skladb vodila
29 Marjana Vajngerl, intervju s prof. Milivojem Šurbkom, Ljubljana, 14. 8. 2017.
30 Pavel Šivic, »Mojstrovih 90 let«, Glasbena mladina 11, št. 8 (29. 05. 1981): 9, http://
www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HRTCZD2U.
31 Pavel Šivic, »Tenkočuten in ustvarjalen mož«, Glasbena mladina 13, št. 2 (05. 11.
1982): 14, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RANTTS9V.
32 Marjan Lipovšek, »U spomen profesoru Janku Ravniku«, Zvuk 4 (1982): 61–66.
258
da se posamezen ton v sočasno zaigranem akordu oglasi glasneje kot ostali,
profesor pojasnjuje tako, da ga za neopazen trenutek prej udarimo.29
Pričevanja študentov o liku človeka in pedagogu Janku Ravniku
O odnosu do študentov in o metodah dela, ki jih je pri pouku vključeval
prof. Janko Ravnik, so pisali njegovi nekdanji študentje. Lahko jih razbe-
remo tudi iz intervjujev z Milivojem Šurbkom, Zdenko Novak in Igorjem
Deklevo.
Pavel Šivic, ki je bil med najuspešnejšimi Ravnikovimi študenti, je v
spominih ob skladateljevi devetdesetletnici zapisal, da so bile klavirske ure
pri prof. Ravniku bolj namenjene doživljanju posamezne skladbe kot pa
tehniki, in da obvladovanje notne slike ni bilo tisto bistveno. Pomembna za
prof. Ravnika je bila vsebina, ki tiči v skladbi. Veliko se je posvečal tonske-
mu izrazu ter glasbeni naravi umetnine in kvaliteto muzikalne izvedbe je
kot primarno ocenjeval tudi na izpitih. Ni veliko govoril o slogovnih poseb-
nostih baroka, klasike, romantike, impresionizma ali še modernejših tokov,
raje je sedel za klavir in skladbo zaigral.30 Izluščil je tisto glasbeno vsebino,
ki je ustrezala skladateljevi zamisli, kar je redka lastnost med poustvarjalci
ter pedagogi in potrjuje, da je Janko Ravnik šel vsaki stvari, morda bolj in-
tuitivno kot pa razumsko, vedno do dna.31
V reviji Zvuk lahko preberemo misli Marijana Lipovška:
Ne moremo pozabiti na Ravnikovo človeško enostavnost, toplo ša-
ljivost, popolno pravičnost, v katerem koli sodelovanju in presoja-
nju, izredno človečnost, čeprav je živel večinoma odmaknjen in za-
prt v svoj svet.32
Igor Dekleva se spominja, da nobeden od številnih profesorjev, pri ka-
terih je kasneje študiral v tujini, ni bil tak »muzik« kot prav prof. Ravnik.
Vedno naj bi z žarom podajal svoje misli in nikdar se ni utrudil. Posebno
skrbne obravnave naj bi bila deležna pedalizacija, saj je bilo potrebno vsa-
ko tonsko nečistost do stotinke sekunde natanko preprečiti. Rad je posegal
po skladbah tedaj sodobnih slovenskih skladateljev, kot so bili Pahor, Šivic,
Škerjanc, Ukmar, Švara in drugi, pri čemer naj bi ga pri izbiri skladb vodila
29 Marjana Vajngerl, intervju s prof. Milivojem Šurbkom, Ljubljana, 14. 8. 2017.
30 Pavel Šivic, »Mojstrovih 90 let«, Glasbena mladina 11, št. 8 (29. 05. 1981): 9, http://
www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HRTCZD2U.
31 Pavel Šivic, »Tenkočuten in ustvarjalen mož«, Glasbena mladina 13, št. 2 (05. 11.
1982): 14, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RANTTS9V.
32 Marjan Lipovšek, »U spomen profesoru Janku Ravniku«, Zvuk 4 (1982): 61–66.
258
