Page 305 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 305
didaktični glasbeno-teor etski in kompozicijski pr ispevek slavk a osterca
jočo noto cfa, ampak tudi že na ono noto, s katero zveni skupaj kot
ev. harmonsko tuja nota.18
Sinkopiranemu sledi obrava komplementarnega kontrapunkta, kar
je Osterčevo poimenovanje za dvojni floridus oz. za bicinij. To še jasne-
je pove naslednji citat, ko govori tudi o biciniju z različnimi metričnimi
vrednostmi, vendar ohranjajo principe kontrapunkta nespremenjene.
Komplementarni kpt. Pri tem bo cf že ritmično pester. Kontrapun-
kt bo[/]in popolnjeval ritmično cfa, kjer se cfu zmanjka gibanja –
tako, da enakomerno udarjata eden za drugim. Najmanjša ritmič-
na vrednota cfa je navadno mišljena kot enota gibanja, če se ne
zahteva še manjša. N.pr. najmanjša ritm.[ična] vrednota je 1/8-ka
[op. I. F.: zapisano z noto] – cf in kpt skupaj morata biti ritmič-
no taka, da zazveni vsako 1/8-ko eden z novo noto, nikdar pa oba
hkrati. Paziti je na to, da dolge note v cptu ne bodo cambiate.19
Poglavje o t.i. prostem kontrapunktu, ki ga pojmuje kot nasprotje stro-
gemu, odpravi z enim samim stavkom. Takole pravi: »Prosti kontp se poslu-
žuje največ komplementarnega (zadržki!) in stremi po čim večji ritmični
pestrosti.«20
Takoj nato Osterc preide na zelo kratko obravnavo tri- in štiriglasja.
Očitno je, da pojmuje troglasje že kot neposredno uvajanje v kompozicijo in
ne kot osnovno vadenje v vseh običajnih vrstah troglasnega kontrapunkta
pri začetnikih, kjer je didaktično smiselna obravnava vsake vrste posamič,
da učenec/študent lahko usvoji v razločnih in trdnih uvidih celotno proble-
matiko troglasja, ki vsekakor ni enaka dvoglasju. Podobno velja za štiri- in
večglasje, čeprav je prehod različen od onega iz dvoglasja na triglasje. Da je
Osterc zelo pozoren na harmonsko pojmovanje kontrapunkta, je lahko oči-
tno iz naslednjega citata:
Delam najprej 2 glasova, potem tretjega, potem četrtega. Najbolje
je, da si kot zgornji glas pustim kakega notranjega, ki melodično
ni treba, da bi bil tako izrazit in se bo torej bolj prilagajal komple-
mentiranju harmonij. Tudi stavek z več kot 4 glasovi delamo po is-
tih navodilih.21
18 Ibid., 10. V citatu so ohranjene Osterčeve korekture in pravopisne napake.
19 Ibid., 11.
20 Ibid.
21 Ibid., 13–14.
303
jočo noto cfa, ampak tudi že na ono noto, s katero zveni skupaj kot
ev. harmonsko tuja nota.18
Sinkopiranemu sledi obrava komplementarnega kontrapunkta, kar
je Osterčevo poimenovanje za dvojni floridus oz. za bicinij. To še jasne-
je pove naslednji citat, ko govori tudi o biciniju z različnimi metričnimi
vrednostmi, vendar ohranjajo principe kontrapunkta nespremenjene.
Komplementarni kpt. Pri tem bo cf že ritmično pester. Kontrapun-
kt bo[/]in popolnjeval ritmično cfa, kjer se cfu zmanjka gibanja –
tako, da enakomerno udarjata eden za drugim. Najmanjša ritmič-
na vrednota cfa je navadno mišljena kot enota gibanja, če se ne
zahteva še manjša. N.pr. najmanjša ritm.[ična] vrednota je 1/8-ka
[op. I. F.: zapisano z noto] – cf in kpt skupaj morata biti ritmič-
no taka, da zazveni vsako 1/8-ko eden z novo noto, nikdar pa oba
hkrati. Paziti je na to, da dolge note v cptu ne bodo cambiate.19
Poglavje o t.i. prostem kontrapunktu, ki ga pojmuje kot nasprotje stro-
gemu, odpravi z enim samim stavkom. Takole pravi: »Prosti kontp se poslu-
žuje največ komplementarnega (zadržki!) in stremi po čim večji ritmični
pestrosti.«20
Takoj nato Osterc preide na zelo kratko obravnavo tri- in štiriglasja.
Očitno je, da pojmuje troglasje že kot neposredno uvajanje v kompozicijo in
ne kot osnovno vadenje v vseh običajnih vrstah troglasnega kontrapunkta
pri začetnikih, kjer je didaktično smiselna obravnava vsake vrste posamič,
da učenec/študent lahko usvoji v razločnih in trdnih uvidih celotno proble-
matiko troglasja, ki vsekakor ni enaka dvoglasju. Podobno velja za štiri- in
večglasje, čeprav je prehod različen od onega iz dvoglasja na triglasje. Da je
Osterc zelo pozoren na harmonsko pojmovanje kontrapunkta, je lahko oči-
tno iz naslednjega citata:
Delam najprej 2 glasova, potem tretjega, potem četrtega. Najbolje
je, da si kot zgornji glas pustim kakega notranjega, ki melodično
ni treba, da bi bil tako izrazit in se bo torej bolj prilagajal komple-
mentiranju harmonij. Tudi stavek z več kot 4 glasovi delamo po is-
tih navodilih.21
18 Ibid., 10. V citatu so ohranjene Osterčeve korekture in pravopisne napake.
19 Ibid., 11.
20 Ibid.
21 Ibid., 13–14.
303
