Page 352 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 352
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela

ma večjega zanimanja oblasti nad poustvarjalno prakso študentov in dija-
kov Glasbene akademije.79

Podatki za študijsko leto 1944/45 so precej skopi, saj Izvestje Glasbene
akademije kot glavni vir o delovanju ustanove, ni izšlo. Študijski proces je
bil zaradi zaostrenih vojnih razmer zelo otežen, pouk pa okrnjen. Zmanj-
šal se je tudi obisk, ki je bil bistveno skromnejši kot prejšnja leta. Rektor Ju-
lij Betetto je zaradi slabega zdravja zaprosil za polletni dopust, sicer pa se
osebje ni bistveno spremenilo. Tiste učitelje, ki so odšli v partizane, je za-
menjalo nekaj novih, honorarno nastavljenih moči. Študijsko leto je bilo
okrnjeno tudi na področju javnih produkcij in letnih nastopov, saj so se
razmere iz meseca v mesec zaostrovale. Zadnja produkcija je bila 27. apri-
la leta 1945. Za to študijsko leto ni podatkov o morebitnih diplomantih.80

Konec vojne je prinesel veliko olajšanje za vse, tudi za osebje, študente
in dijake Glasbene akademije. Ustanovitev in njeno delovanje tako v pred-
vojnem kot vojnem času sta kljub številnim težavam pomembno vpliva-
li na razvoj srednješolskega in visokošolskega izobraževanja na nacionalni
ravni. Glasbena akademija je utrdila zavedanje o nuji visokošolskega sis-
tematičnega izobraževanja mladih glasbenikov različnih smeri ter vzgoji-
la vrsto poklicnih glasbenikov umetniških in pedagoških profilov. Neka-
teri profesorji in večina diplomantov so v povojni Jugoslaviji zavzeli vidna
mesta v glasbenem šolstvu ter v profesionalnih ansamblih, kar je bilo bi-
stvenega pomena za nadaljnjo rast slovenske glasbene kulture v vseh nje-
nih odtenkih.

Bibliografija

Anon. »Akcija za Glasbeno akademijo v Ljubljani«. Jutro 19, št. 34 (1938): 5. http://
www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V82R9ZFC.

Anon. »Dr. Marko Natlačen – naš novi ban«. Slovenec 58, št. 209a (1935): 1. http://
www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M3YMYKWC.

Anon. »Dr. Miha Krek, novi minister za prosveto«. Učiteljski tovariš 81, št. 4
(1941): 2. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CLTT3SFG.

Anon. »Še o glasbeni akademiji v Ljubljani«. Slovenec 67, št. 42a (1939): 9.
Anon. »Uredba o umetniških šolah«. Slovenec 67, št. 181a (1939): 2.
Bohak, Tina. Julij Betetto (1885–1963), nestor opernih in koncertnih pevcev. Ljublja-

na: Akademija za glasbo, 2015.
79 Ibid., 29–47.
80 Budkovič, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, 155.

350
   347   348   349   350   351   352   353   354   355   356   357