Page 351 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 351
proces ustanavljanja in prva leta delovanja glasbene ak ademije v ljubljani ...
mi imeni so predvsem dela aktualnih skladateljev in profesorjev Akademi-
je (S. Osterc, A. Lajovic, J. Pavčič, L. M. Škerjanc, J. Ravnik, S. Premrl, M.
Tomc idr.), nekaj pozornosti pa je bilo namenjene tudi takrat najmlajšim
avtorjem, kot je bil Jurij Gregorc.73 Študentje so izvajali predvsem solistična
ali komorna dela, med nastopajočimi pa so prevladovali solopevci, violini-
sti, pianisti in organisti, medtem ko so bili študentje violončela, kontraba-
sa, flavte, roga in drugih pihal oziroma trobil redki. O nastopih in uspehih
je poročal L. M. Škerjanc v časopisu Jutro.74
Z letom 1942/43 je prišlo do zamenjave vodstva akademije. Mesto rek-
torja je prevzel Julij Betetto in ga obdržal do konca vojne.75 Administrativni
direktor je ostal Adolf Gröbming, ki je bil še naprej ravnatelj Srednje glas-
bene šole. Odnosi vodstva s komisarjem Graziolijem so bili na profesional-
ni ravni in skladni z dogovorom. Ko je novembra 1942 obiskal Akademijo
in se zanimal za njeno delovanje, so v njegovo čast priredili interni koncert,
katerega spored ne kaže večje naklonjenosti italijanskim avtorjem, saj so iz-
vajali dela J. S. Bacha, Brucha, Chopina, Rossinija in Dvořáka.76 Podobno je
bilo na sporedih drugih produkcij in javnih nastopov. Število honorarnih
sodelavcev se je v primerjavi s preteklim letom precej zmanjšalo, kar je bila
posledica vojnih razmer. Na visoki stopnji je diplomiralo šest študentov,
med njim Ciril Cvetko, in sicer iz kompozicije na pedagoškem oddelku.77
Študijsko leto 1943/44 se je začelo v novih razmerah, s padcem Musso-
linija in nemško zasedbo Ljubljane. Nemška oblast se ni toliko zanimala za
kulturo, kot je bilo opazno v času Graziolija, ki je bil velik ljubitelj umetno-
sti. Število redno zaposlenih profesorjev se ni spreminjalo. V učnem pro-
cesu je prišlo do nekaterih novosti, uvedli so t. im. nadaljevalne tečaje, na-
menjene tistim kandidatom glasbenih in gledaliških strok, ki niso imeli
možnosti rednega obiskovanja predavanj. Tečajna oblika je omogočala iz-
popolnjevanje v glavnem in več dopolnilnih predmetih. Vpisanih je bilo
pet slušateljev, kar štirje za solopetje. Tudi to leto je bilo šest diplomantov,
med njimi Stanko Prek (kompozicija) in Miloš Skrbinšek (solopetje), oba
na pedagoškem oddelku.78 Sporedi nastopov ne kažejo večje naklonjeno-
sti nemškim avtorjem, zdi se, da v tem pogledu ni bilo ostre kontrole oziro-
73 Prim. Izvestja Glasbene akademije za leta 1939/49, 1940/41, 1941/42, 1943/44 (1944/45
ni izšlo) in 1945/46.
74 Prim. Budkovič, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, 141‒145.
75 Izvestje Glasbene akademije, 1942/43, 25.
76 Ibid., 25, 26.
77 Ibid., 26–41.
78 Izvestje Glasbene akademije, 1943/44, 5–28.
349
mi imeni so predvsem dela aktualnih skladateljev in profesorjev Akademi-
je (S. Osterc, A. Lajovic, J. Pavčič, L. M. Škerjanc, J. Ravnik, S. Premrl, M.
Tomc idr.), nekaj pozornosti pa je bilo namenjene tudi takrat najmlajšim
avtorjem, kot je bil Jurij Gregorc.73 Študentje so izvajali predvsem solistična
ali komorna dela, med nastopajočimi pa so prevladovali solopevci, violini-
sti, pianisti in organisti, medtem ko so bili študentje violončela, kontraba-
sa, flavte, roga in drugih pihal oziroma trobil redki. O nastopih in uspehih
je poročal L. M. Škerjanc v časopisu Jutro.74
Z letom 1942/43 je prišlo do zamenjave vodstva akademije. Mesto rek-
torja je prevzel Julij Betetto in ga obdržal do konca vojne.75 Administrativni
direktor je ostal Adolf Gröbming, ki je bil še naprej ravnatelj Srednje glas-
bene šole. Odnosi vodstva s komisarjem Graziolijem so bili na profesional-
ni ravni in skladni z dogovorom. Ko je novembra 1942 obiskal Akademijo
in se zanimal za njeno delovanje, so v njegovo čast priredili interni koncert,
katerega spored ne kaže večje naklonjenosti italijanskim avtorjem, saj so iz-
vajali dela J. S. Bacha, Brucha, Chopina, Rossinija in Dvořáka.76 Podobno je
bilo na sporedih drugih produkcij in javnih nastopov. Število honorarnih
sodelavcev se je v primerjavi s preteklim letom precej zmanjšalo, kar je bila
posledica vojnih razmer. Na visoki stopnji je diplomiralo šest študentov,
med njim Ciril Cvetko, in sicer iz kompozicije na pedagoškem oddelku.77
Študijsko leto 1943/44 se je začelo v novih razmerah, s padcem Musso-
linija in nemško zasedbo Ljubljane. Nemška oblast se ni toliko zanimala za
kulturo, kot je bilo opazno v času Graziolija, ki je bil velik ljubitelj umetno-
sti. Število redno zaposlenih profesorjev se ni spreminjalo. V učnem pro-
cesu je prišlo do nekaterih novosti, uvedli so t. im. nadaljevalne tečaje, na-
menjene tistim kandidatom glasbenih in gledaliških strok, ki niso imeli
možnosti rednega obiskovanja predavanj. Tečajna oblika je omogočala iz-
popolnjevanje v glavnem in več dopolnilnih predmetih. Vpisanih je bilo
pet slušateljev, kar štirje za solopetje. Tudi to leto je bilo šest diplomantov,
med njimi Stanko Prek (kompozicija) in Miloš Skrbinšek (solopetje), oba
na pedagoškem oddelku.78 Sporedi nastopov ne kažejo večje naklonjeno-
sti nemškim avtorjem, zdi se, da v tem pogledu ni bilo ostre kontrole oziro-
73 Prim. Izvestja Glasbene akademije za leta 1939/49, 1940/41, 1941/42, 1943/44 (1944/45
ni izšlo) in 1945/46.
74 Prim. Budkovič, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, 141‒145.
75 Izvestje Glasbene akademije, 1942/43, 25.
76 Ibid., 25, 26.
77 Ibid., 26–41.
78 Izvestje Glasbene akademije, 1943/44, 5–28.
349
