Page 419 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 419
povzetki
študiju v tujini postali osrednji domači reproduktivni umetniki ter klavir-
ski pedagogi na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Čeprav so se pri učencih
Janka Ravnika kasneje porajale različne metode poučevanja klavirja
ter različni pogledi na klavirsko tehniko in interpretacijo, pa v temeljih
pretežni del slovenske klavirske pedagogike sloni na njegovih pedagoških
prizadevanjih.
Ključne besede: Janko Ravnik, pedagoško delo, klavirske skladbe, pedago-
ška dediščina, fotograf in režiser
Jernej Weiss
Ustanovitev Konservatorija Glasbene matice v Ljubljani
v sklopu izgradnje osrednjih narodnih glasbenih ustanov
Za slovensko glasbeno kulturo ima ustanovitev konservatorija, ki je bil leta
1926 podržavljen in leta 1939 reorganiziran v Glasbeno akademijo, poseben
pomen. Ustanovitev je bila sad dolgoletnega prizadevanja Slovencev za dvig
ravni glasbenega izobraževanja v narodnostnem središču – Ljubljani. Po-
budo za uresničitev načrta je po vojni obudil tedaj gotovo eden najvplivnej-
ših glasbenikov na Slovenskem Matej Hubad, sicer koncertni vodja ljubljan-
ske Glasbene matice in kasnejši ravnatelj konservatorija. Vsekakor je imela
prav Glasbena matica v začetnih letih obstoja konservatorija osrednjo vlo-
go, saj je tako finančno kot personalno izdatno podprla njegovo delovanje.
Z ustanovitvijo konservatorija je bil tudi na višji stopnji glasbenega izobra-
ževanja dosežen prvi pomembnejši stik s sodobnimi pedagoškimi dosežki
v tujini. V skromnih pogojih delovanja je konservatorij dosegal pomemb-
ne, na nekaterih področjih (denimo pianističnem v razredu Janka Ravni-
ka, violinskem Jana Šlaisa ali solopevskem Julija Betetta) zavidanja vredne
uspehe. Vse do druge svetovne vojne je bil tako edina umetniška izobra-
ževalna ustanova na Slovenskem, ki je izdajala državno veljavne diplome,
saj so bile ideje o ustanovitvi sorodne šole za gledališko umetnost in likov-
no ustvarjalnost uresničene šele po drugi svetovni vojni.
Ključne besede: Prva svetovna vojna, Konservatorij, Glasbena matica,
Matej Hubad, Stanko Vurnik
Maruša Zupančič
Violinisti s Češkega v Ljubljani: Prispevek Jana Šlaisa
k razvoju ljubljanske violinske šole
Jan Šlais (1893–1975) je bil eden zadnjih praških violinistov, ki so v 20. sto-
letju delovali na Slovenskem in velja danes za ustanovitelja t.i. »Ljubljanske
417
študiju v tujini postali osrednji domači reproduktivni umetniki ter klavir-
ski pedagogi na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Čeprav so se pri učencih
Janka Ravnika kasneje porajale različne metode poučevanja klavirja
ter različni pogledi na klavirsko tehniko in interpretacijo, pa v temeljih
pretežni del slovenske klavirske pedagogike sloni na njegovih pedagoških
prizadevanjih.
Ključne besede: Janko Ravnik, pedagoško delo, klavirske skladbe, pedago-
ška dediščina, fotograf in režiser
Jernej Weiss
Ustanovitev Konservatorija Glasbene matice v Ljubljani
v sklopu izgradnje osrednjih narodnih glasbenih ustanov
Za slovensko glasbeno kulturo ima ustanovitev konservatorija, ki je bil leta
1926 podržavljen in leta 1939 reorganiziran v Glasbeno akademijo, poseben
pomen. Ustanovitev je bila sad dolgoletnega prizadevanja Slovencev za dvig
ravni glasbenega izobraževanja v narodnostnem središču – Ljubljani. Po-
budo za uresničitev načrta je po vojni obudil tedaj gotovo eden najvplivnej-
ših glasbenikov na Slovenskem Matej Hubad, sicer koncertni vodja ljubljan-
ske Glasbene matice in kasnejši ravnatelj konservatorija. Vsekakor je imela
prav Glasbena matica v začetnih letih obstoja konservatorija osrednjo vlo-
go, saj je tako finančno kot personalno izdatno podprla njegovo delovanje.
Z ustanovitvijo konservatorija je bil tudi na višji stopnji glasbenega izobra-
ževanja dosežen prvi pomembnejši stik s sodobnimi pedagoškimi dosežki
v tujini. V skromnih pogojih delovanja je konservatorij dosegal pomemb-
ne, na nekaterih področjih (denimo pianističnem v razredu Janka Ravni-
ka, violinskem Jana Šlaisa ali solopevskem Julija Betetta) zavidanja vredne
uspehe. Vse do druge svetovne vojne je bil tako edina umetniška izobra-
ževalna ustanova na Slovenskem, ki je izdajala državno veljavne diplome,
saj so bile ideje o ustanovitvi sorodne šole za gledališko umetnost in likov-
no ustvarjalnost uresničene šele po drugi svetovni vojni.
Ključne besede: Prva svetovna vojna, Konservatorij, Glasbena matica,
Matej Hubad, Stanko Vurnik
Maruša Zupančič
Violinisti s Češkega v Ljubljani: Prispevek Jana Šlaisa
k razvoju ljubljanske violinske šole
Jan Šlais (1893–1975) je bil eden zadnjih praških violinistov, ki so v 20. sto-
letju delovali na Slovenskem in velja danes za ustanovitelja t.i. »Ljubljanske
417
