Page 416 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 416
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
novala v Konservatorij Kaunas. V istem času, leta 1930, pa je Glasbena šola
Klaipėda prenehala obstajati kot državna ustanova.
Potem ko je bila Vilna ponovno priključena Litvi, je bila tam leta 1940 na
podlagi obstoječih glasbenih ustanov ustanovljena Glasbena šola Vilna. Na
razvoj glasbenega izobraževanja ni imela odločilnega vpliva, saj je med voj-
no večina učiteljev in učencev umrla, pobegnila na Zahod ali se izselila na
Poljsko. Leta 1945 je šola uradno postala konservatorij. V obdobju med le-
toma 1945 in 1948 sta v Litvi delovala dva konservatorija, ki pa sta bila leta
1949 zaradi finančnih in političnih razlogov združena v eno ustanovo, Lito-
vski državni konservatorij, v Kaunasu pa so ostale le srednje glasbene šole
in visoka šola.
Razvoj glasbenega izobraževanja so zavirale posledice okupacij: deporta-
cije, holokavst, izseljevanje in repatriacija. Raznolikosti metod in pogledov
ni bilo več, odnosi s tujimi državami so bili prekinjeni, glasba pa je morala
služiti kot orodje za širjenje komunistične ideologije, kljub temu pa temelji
litovske glasbene kulture niso bili uničeni.
Ključne besede: Litva, tečaji, glasbene šole, konservatoriji
Antigona Rădulescu
Pravemu univerzitetnemu statusu naproti:
Narodna univerza za glasbo Bukarešta
med obema vojnama (1918–1940)
Ustanovitev Narodne univerze za glasbo Bukarešta (pod imenom Konser-
vatorij za glasbo in gledališko igro) leta 1864 je bila del širšega vala tovrstnih
pobud v Evropi 19. stoletja. Njen namen je bil od vsega začetka postati ume-
tniška ustanova, ki si prizadeva za napredek na visoki kulturni ravni. Po
težkih letih prve svetovne vojne je glasbena ustanova doživela novo obdob-
je stabilnosti. Njena strategija je bila dvigniti raven didaktičnega in ume-
tniškega delovanja šole. Ustanova se je specializirala v različne smeri: uspo-
sabljanje bodočih učiteljev, instrumentalistov, pevcev in igralcev. V učnem
načrtu so se pojavljale nove discipline, isto disciplino pa je lahko poučeva-
lo več profesorjev. Konservatorij je bil tesno povezan z drugimi ustanova-
mi, kot so bile Romunska filharmonija, Romunska opera, Narodno gledali-
šče in Društvo romunskih skladateljev. Koncerti in predstave uveljavljenih
umetnikov konservatorija so bili cenjeni v romunskih umetniških krogih.
Kraljevo akademijo za glasbo in dramsko umetnost je obiskovalo vse več
izvrstnih študentov, njihove kariere doma in v tujini pa so konkreten dokaz
višje ravni glasbenega izobraževanja v medvojnem obdobju. Glasbeniki, kot
414
novala v Konservatorij Kaunas. V istem času, leta 1930, pa je Glasbena šola
Klaipėda prenehala obstajati kot državna ustanova.
Potem ko je bila Vilna ponovno priključena Litvi, je bila tam leta 1940 na
podlagi obstoječih glasbenih ustanov ustanovljena Glasbena šola Vilna. Na
razvoj glasbenega izobraževanja ni imela odločilnega vpliva, saj je med voj-
no večina učiteljev in učencev umrla, pobegnila na Zahod ali se izselila na
Poljsko. Leta 1945 je šola uradno postala konservatorij. V obdobju med le-
toma 1945 in 1948 sta v Litvi delovala dva konservatorija, ki pa sta bila leta
1949 zaradi finančnih in političnih razlogov združena v eno ustanovo, Lito-
vski državni konservatorij, v Kaunasu pa so ostale le srednje glasbene šole
in visoka šola.
Razvoj glasbenega izobraževanja so zavirale posledice okupacij: deporta-
cije, holokavst, izseljevanje in repatriacija. Raznolikosti metod in pogledov
ni bilo več, odnosi s tujimi državami so bili prekinjeni, glasba pa je morala
služiti kot orodje za širjenje komunistične ideologije, kljub temu pa temelji
litovske glasbene kulture niso bili uničeni.
Ključne besede: Litva, tečaji, glasbene šole, konservatoriji
Antigona Rădulescu
Pravemu univerzitetnemu statusu naproti:
Narodna univerza za glasbo Bukarešta
med obema vojnama (1918–1940)
Ustanovitev Narodne univerze za glasbo Bukarešta (pod imenom Konser-
vatorij za glasbo in gledališko igro) leta 1864 je bila del širšega vala tovrstnih
pobud v Evropi 19. stoletja. Njen namen je bil od vsega začetka postati ume-
tniška ustanova, ki si prizadeva za napredek na visoki kulturni ravni. Po
težkih letih prve svetovne vojne je glasbena ustanova doživela novo obdob-
je stabilnosti. Njena strategija je bila dvigniti raven didaktičnega in ume-
tniškega delovanja šole. Ustanova se je specializirala v različne smeri: uspo-
sabljanje bodočih učiteljev, instrumentalistov, pevcev in igralcev. V učnem
načrtu so se pojavljale nove discipline, isto disciplino pa je lahko poučeva-
lo več profesorjev. Konservatorij je bil tesno povezan z drugimi ustanova-
mi, kot so bile Romunska filharmonija, Romunska opera, Narodno gledali-
šče in Društvo romunskih skladateljev. Koncerti in predstave uveljavljenih
umetnikov konservatorija so bili cenjeni v romunskih umetniških krogih.
Kraljevo akademijo za glasbo in dramsko umetnost je obiskovalo vse več
izvrstnih študentov, njihove kariere doma in v tujini pa so konkreten dokaz
višje ravni glasbenega izobraževanja v medvojnem obdobju. Glasbeniki, kot
414
