Page 415 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 415
povzetki
jega učitelja, sta še vedno gojila tradicionalni pristop. Neizogibno pa neka-
teri študenti niso bili zadovoljni z delom znotraj tega modela, na primer na
Kraljevem kolidžu za glasbo, kjer so imeli težave z nekaterimi drznejšimi
študenti. Glasba Benjamina Brittna ni ustrezala pričakovanim okvirom
kolidža, medtem ko se je njegov zasebni študij pri Franku Bridgeu izkazal
za precej koristnejšega. Elisabeth Lutyens je študirala v Parizu in na
Kraljevem kolidžu za glasbo pri konservativnem Haroldu Darku, hkrati pa
je zasebno raziskovala dela Schönberga in Stravinskega. Humphrey Searle
je na kolidžu sodeloval z liberalnim Johnom Irelandom, resnično pa je
napredoval šele po študiju pri Webernu. Najbolj nenavaden primer je Da-
phne Oram, ki je zavrnila tradicionalno delovno mesto na Kraljevem koli-
džu za glasbo in nato študirala elektroniko, delala v BBC-jevi tonski službi
in bila soustanoviteljica studia BBC Radiophonic Workshop, predhodnika
elektronske
glasbe v Združenem kraljestvu. Kot študent kompozicije v Manchestru v
50. letih prejšnjega stoletja je Peter Maxwell Davies, skupaj z Alexandrom
Goehrom in Harrisonom Birtwistlom, v tamkajšnjem konservativnem
glasbenem establišmentu povzročil vznemirjenje, sčasoma pa spremenil
celotno okolje poučevanja glasbene kompozicije v vseh naprednih britan-
skih glasbenih institucijah.
Ključne besede: Hubert Parry, Charles Villiers Stanford, Alexander Mac-
kenzie, Kraljeva akademija za glasbo, Kraljevi kolidž za glasbo, Peter
Maxwell Davies
Danutė Petrauskaitė
Od tečajev do konservatorija: težave pri institucionalizaciji
glasbenega izobraževanja v Litvi (1919–1949)
Glasbeno izobraževanje v Litvi se je začelo razvijati z organizacijo krat-
kotrajnih tečajev. Pozna ustanovitev konservatorija v Litvi je imela več vzro-
kov: a) štiridesetletno prepoved branja, pisanja, petja in poučevanja v ma-
ternem jeziku pod caristično Rusijo; b) slabe ekonomske razmere v državi
in pomanjkanje glasbenih strokovnjakov; in c) miselnost kmetijske države.
Prvi litovski glasbeni šoli sta bili ustanovljeni v Kaunasu (1919) in Klaipė-
di (1923). Dejansko sta delovali kot konservatorija, saj so bili njuni progra-
mi osnovani na kurikulih in metodologijah konservatorijev v tujini. Na
usposabljanje nacionalnih strokovnjakov so najbolj vplivale ruske, nemške,
poljske, češke in madžarske šole. Litovska vlada je ustavo ratificirala šele
leta 1932 in v začetku leta 1933 se je Glasbena šola Kaunas de iure preime-
413
jega učitelja, sta še vedno gojila tradicionalni pristop. Neizogibno pa neka-
teri študenti niso bili zadovoljni z delom znotraj tega modela, na primer na
Kraljevem kolidžu za glasbo, kjer so imeli težave z nekaterimi drznejšimi
študenti. Glasba Benjamina Brittna ni ustrezala pričakovanim okvirom
kolidža, medtem ko se je njegov zasebni študij pri Franku Bridgeu izkazal
za precej koristnejšega. Elisabeth Lutyens je študirala v Parizu in na
Kraljevem kolidžu za glasbo pri konservativnem Haroldu Darku, hkrati pa
je zasebno raziskovala dela Schönberga in Stravinskega. Humphrey Searle
je na kolidžu sodeloval z liberalnim Johnom Irelandom, resnično pa je
napredoval šele po študiju pri Webernu. Najbolj nenavaden primer je Da-
phne Oram, ki je zavrnila tradicionalno delovno mesto na Kraljevem koli-
džu za glasbo in nato študirala elektroniko, delala v BBC-jevi tonski službi
in bila soustanoviteljica studia BBC Radiophonic Workshop, predhodnika
elektronske
glasbe v Združenem kraljestvu. Kot študent kompozicije v Manchestru v
50. letih prejšnjega stoletja je Peter Maxwell Davies, skupaj z Alexandrom
Goehrom in Harrisonom Birtwistlom, v tamkajšnjem konservativnem
glasbenem establišmentu povzročil vznemirjenje, sčasoma pa spremenil
celotno okolje poučevanja glasbene kompozicije v vseh naprednih britan-
skih glasbenih institucijah.
Ključne besede: Hubert Parry, Charles Villiers Stanford, Alexander Mac-
kenzie, Kraljeva akademija za glasbo, Kraljevi kolidž za glasbo, Peter
Maxwell Davies
Danutė Petrauskaitė
Od tečajev do konservatorija: težave pri institucionalizaciji
glasbenega izobraževanja v Litvi (1919–1949)
Glasbeno izobraževanje v Litvi se je začelo razvijati z organizacijo krat-
kotrajnih tečajev. Pozna ustanovitev konservatorija v Litvi je imela več vzro-
kov: a) štiridesetletno prepoved branja, pisanja, petja in poučevanja v ma-
ternem jeziku pod caristično Rusijo; b) slabe ekonomske razmere v državi
in pomanjkanje glasbenih strokovnjakov; in c) miselnost kmetijske države.
Prvi litovski glasbeni šoli sta bili ustanovljeni v Kaunasu (1919) in Klaipė-
di (1923). Dejansko sta delovali kot konservatorija, saj so bili njuni progra-
mi osnovani na kurikulih in metodologijah konservatorijev v tujini. Na
usposabljanje nacionalnih strokovnjakov so najbolj vplivale ruske, nemške,
poljske, češke in madžarske šole. Litovska vlada je ustavo ratificirala šele
leta 1932 in v začetku leta 1933 se je Glasbena šola Kaunas de iure preime-
413
