Page 417 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 417
povzetki
so Dinu Lipatti, Constantin Brăiloiu, Ionel Perlea, Constantin Silvestri, Mi-
hail Jora, George Enacovici, Theodor Rogalski in Dimitrie Cuclin, so pred-
stavniki tega plodnega obdobja v zgodovini romunskega konservatorija.
Ključne besede: Narodna univerza za glasbo Bukarešta, izobraževanje, mo-
derni učni načrt, specializacije
Branka Rotar Pance
Pouk na konservatoriju od ustanovitve do formiranja
Glasbene akademije (1919–1939)
Konservatorij, ki ga je Glasbena matica v Ljubljani ustanovila l. 1919, je
omogočal profesionalno glasbeno izobraževanje inštrumentalistom-soli-
stom, orkestrskim in komornim glasbenikom, opernim solistom, zboris-
tom, dirigentom, skladateljem, dramskim igralcem in učiteljem glasbe. Or-
ganizacijo in izvedbo pouka na nižji, srednji in višji izobraževalni stopnji
so zasnovali profesorji, ki so znanja pridobili na konservatorjih na Duna-
ju, v Pragi, Dresdnu in v drugih evropskih mestih. Tam so usvojili uveljavl-
jene učne metode in spoznali učno literaturo ter oboje prenesli v slovensko
izobraževalno okolje. Prvi ravnatelj konservatorija Matej Hubad si je zelo
prizadeval za kakovosten kadrovski razvoj ustanove, predmetnika in uč-
nih načrtov. Največji napredek se je tekom let kazal na oddelkih za klavir,
violino in solopetje. Za potrebe pouka so nastajale nove skladbe in druga
učna gradiva. Iz konservatorijskih poročil za vsako šolsko leto lahko delno
rekonstruiramo vsebino študija pri posameznih predmetih. Po dolgoletnih
prizadevanjih je bil konservatorij l. 1926 podržavljen. Spremenjeni status
je zahteval reorganizacijo izobraževalnih stopenj, predmetnikov in učnih
načrtov, pri čemer so se ponovno zgledovali po drugih evropskih konserva-
torijih. Državni konservatorij je v šolskem letu 1929/30 izvajal pouk v okvi-
ru enoletnega Pripravljalnega tečaja, dve- ali triletne Nižje šole, šestletne
Srednje šole in štiriletne Visoke šole. Poseben oddelek konservatorija je po-
vezoval Operno šolo (trije letniki) in Pedagoški tečaj (štirje letniki), kasne-
je pa še Dirigentsko šolo (dva letnika). Nadaljnje strukturne spremembe, ši-
ritev predmetnika in posodobitve učnih načrtov so potekale pod vodstvom
drugega ravnatelja konservatorija Julija Betetta, ki je vodenje ustanove pre-
vzel l. 1933. Med drugim je reorganiziral Pedagoški-učiteljski oddelek ter
prenovil učne načrte za solopetje na nižji, srednji in višji stopnji šolanja.
Tik pred ustanovitvijo Glasbene akademije je bilo na konservatorij vpisa-
nih 211 gojencev, ki jih je poučevalo 16 nastavljenih učiteljev in 20 honorar-
nih učiteljev.
415
so Dinu Lipatti, Constantin Brăiloiu, Ionel Perlea, Constantin Silvestri, Mi-
hail Jora, George Enacovici, Theodor Rogalski in Dimitrie Cuclin, so pred-
stavniki tega plodnega obdobja v zgodovini romunskega konservatorija.
Ključne besede: Narodna univerza za glasbo Bukarešta, izobraževanje, mo-
derni učni načrt, specializacije
Branka Rotar Pance
Pouk na konservatoriju od ustanovitve do formiranja
Glasbene akademije (1919–1939)
Konservatorij, ki ga je Glasbena matica v Ljubljani ustanovila l. 1919, je
omogočal profesionalno glasbeno izobraževanje inštrumentalistom-soli-
stom, orkestrskim in komornim glasbenikom, opernim solistom, zboris-
tom, dirigentom, skladateljem, dramskim igralcem in učiteljem glasbe. Or-
ganizacijo in izvedbo pouka na nižji, srednji in višji izobraževalni stopnji
so zasnovali profesorji, ki so znanja pridobili na konservatorjih na Duna-
ju, v Pragi, Dresdnu in v drugih evropskih mestih. Tam so usvojili uveljavl-
jene učne metode in spoznali učno literaturo ter oboje prenesli v slovensko
izobraževalno okolje. Prvi ravnatelj konservatorija Matej Hubad si je zelo
prizadeval za kakovosten kadrovski razvoj ustanove, predmetnika in uč-
nih načrtov. Največji napredek se je tekom let kazal na oddelkih za klavir,
violino in solopetje. Za potrebe pouka so nastajale nove skladbe in druga
učna gradiva. Iz konservatorijskih poročil za vsako šolsko leto lahko delno
rekonstruiramo vsebino študija pri posameznih predmetih. Po dolgoletnih
prizadevanjih je bil konservatorij l. 1926 podržavljen. Spremenjeni status
je zahteval reorganizacijo izobraževalnih stopenj, predmetnikov in učnih
načrtov, pri čemer so se ponovno zgledovali po drugih evropskih konserva-
torijih. Državni konservatorij je v šolskem letu 1929/30 izvajal pouk v okvi-
ru enoletnega Pripravljalnega tečaja, dve- ali triletne Nižje šole, šestletne
Srednje šole in štiriletne Visoke šole. Poseben oddelek konservatorija je po-
vezoval Operno šolo (trije letniki) in Pedagoški tečaj (štirje letniki), kasne-
je pa še Dirigentsko šolo (dva letnika). Nadaljnje strukturne spremembe, ši-
ritev predmetnika in posodobitve učnih načrtov so potekale pod vodstvom
drugega ravnatelja konservatorija Julija Betetta, ki je vodenje ustanove pre-
vzel l. 1933. Med drugim je reorganiziral Pedagoški-učiteljski oddelek ter
prenovil učne načrte za solopetje na nižji, srednji in višji stopnji šolanja.
Tik pred ustanovitvijo Glasbene akademije je bilo na konservatorij vpisa-
nih 211 gojencev, ki jih je poučevalo 16 nastavljenih učiteljev in 20 honorar-
nih učiteljev.
415
