Page 289 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 289
EDI VRE^KO
za razmere, v katerih so nastajale prve slovenske knjige, to je v
glavnem prevodi svetopisemskih in drugih verskih tekstov, po-
membni Trubarjevi nemški predgovori, ki jih je posvečal vplivnim
in pomembnim osebam svojega časa pa tudi preprostemu nemško
govorečemu bralcu – Den Gottseligen Khristen, pobožnim kristjanom.
Med veljaki tistega časa, ki jim je Trubar posvečal svoje nemške
predgovore in knjige, so tako kranjski plemiči kot nemški vojvode,
knezi in kralji. Namen teh predgovorov je bil vsekakor v prvi vrsti
pri naslovljencih vzbuditi zanimanje za prizadevanja, da bi dotlej
pismeno nerazviti, pa tudi sicer revni in manj razviti ter od Turkov
ogroženi južnoslovanski narodi, Slovenci, Hrvati in Srbi prek Biblije
dobili in razvili svojo lastno književnost in s tem narodno iden-
titeto. V predgovorih, s katerimi posveča svoje knjige vodilnim
nemškim plemičem, gre seveda tudi za poziv k pomoči ali donaciji
pri izvedbi predvidenega prevajanja in tiskanja slovenskih ter
glagolskih in cirilskih knjig, pa tudi za zahvalo za že izkazano
pomoč ali preprosto za seznanjanje nemškega vernika s položajem
v slovenskih, hrvaških in drugih južnoslovanskih deželah. Nemški
predgovori in posvetila, ki so namenjeni preprostemu bralcu ali
domačim plemičem, ki so kakorkoli vplivali na Trubarjevo du-
hovno delo, pa so Trubarjeva osebna posvetila znancem ali svojim
rojakom – lubim Slovencom. Posebno zanimivo je Trubarjevo posve-
tilo v knjigi Svetega Pavla lystuvi iz leta 1567, saj je bilo naslovljeno
na žene in dekleta – tudi nemško govoreče – da bi posredovale in
širile božjo besedo tudi drugim.4
Prevajanje nemških besedil spremljajo nekatere težave zaradi
arhaične nemščine, ki jo je govoril in pisal Primož Trubar. Sam je
zapisal, da nemščine ne obvlada povsem dobro, kar pa ne drži
popolnoma, saj v primerjavi s pisanjem nemško govorečih piscev 16.
stoletja, na primer v pismu Ivana Ungnada nemškim knezom in
mestom 14. septembra 1561,5 ni posebnih razlik. Kot težavo pri
prevajanju lahko omenimo, na primer, dolžino stavkov, uporabo
oziroma neuporabo ločil po današnjih pravilih, posebnost nekaterih
4 F. Krajnc-Vrečko. Antropološka sporočilnost Trubarjevih posvetil in predgovorov,
v: Stati inu obstati (2008) št. 7-8, 30-41.
5 O. Sakrausky, n. d., 136-142.
287
za razmere, v katerih so nastajale prve slovenske knjige, to je v
glavnem prevodi svetopisemskih in drugih verskih tekstov, po-
membni Trubarjevi nemški predgovori, ki jih je posvečal vplivnim
in pomembnim osebam svojega časa pa tudi preprostemu nemško
govorečemu bralcu – Den Gottseligen Khristen, pobožnim kristjanom.
Med veljaki tistega časa, ki jim je Trubar posvečal svoje nemške
predgovore in knjige, so tako kranjski plemiči kot nemški vojvode,
knezi in kralji. Namen teh predgovorov je bil vsekakor v prvi vrsti
pri naslovljencih vzbuditi zanimanje za prizadevanja, da bi dotlej
pismeno nerazviti, pa tudi sicer revni in manj razviti ter od Turkov
ogroženi južnoslovanski narodi, Slovenci, Hrvati in Srbi prek Biblije
dobili in razvili svojo lastno književnost in s tem narodno iden-
titeto. V predgovorih, s katerimi posveča svoje knjige vodilnim
nemškim plemičem, gre seveda tudi za poziv k pomoči ali donaciji
pri izvedbi predvidenega prevajanja in tiskanja slovenskih ter
glagolskih in cirilskih knjig, pa tudi za zahvalo za že izkazano
pomoč ali preprosto za seznanjanje nemškega vernika s položajem
v slovenskih, hrvaških in drugih južnoslovanskih deželah. Nemški
predgovori in posvetila, ki so namenjeni preprostemu bralcu ali
domačim plemičem, ki so kakorkoli vplivali na Trubarjevo du-
hovno delo, pa so Trubarjeva osebna posvetila znancem ali svojim
rojakom – lubim Slovencom. Posebno zanimivo je Trubarjevo posve-
tilo v knjigi Svetega Pavla lystuvi iz leta 1567, saj je bilo naslovljeno
na žene in dekleta – tudi nemško govoreče – da bi posredovale in
širile božjo besedo tudi drugim.4
Prevajanje nemških besedil spremljajo nekatere težave zaradi
arhaične nemščine, ki jo je govoril in pisal Primož Trubar. Sam je
zapisal, da nemščine ne obvlada povsem dobro, kar pa ne drži
popolnoma, saj v primerjavi s pisanjem nemško govorečih piscev 16.
stoletja, na primer v pismu Ivana Ungnada nemškim knezom in
mestom 14. septembra 1561,5 ni posebnih razlik. Kot težavo pri
prevajanju lahko omenimo, na primer, dolžino stavkov, uporabo
oziroma neuporabo ločil po današnjih pravilih, posebnost nekaterih
4 F. Krajnc-Vrečko. Antropološka sporočilnost Trubarjevih posvetil in predgovorov,
v: Stati inu obstati (2008) št. 7-8, 30-41.
5 O. Sakrausky, n. d., 136-142.
287
