Page 284 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 284
RAZGLEDI, VPOGLEDI
teuer [Ostati verodostojen: 500 let protestantskega tveganja]) leta 2011 v
Brežah (Fresach). Ta kraj je namreč na pobudo poznejšega škofa
Oskarja Sakrauskega (1914–2006) dobil leta 1960 zanimiv Evange-
ličanski diecezni muzej, v katerem so zbrani in razstavljeni nešteti
dokumenti iz notranjeavstrijske reformacijske zgodovine. Z deželno
razstavo povezana muzejska zasnova ne premika težišča reforma-
cijske zgodovine, saj obsega številne bibliofilske zgodovinske najdbe.
Sakrausky je kot župnik tolerančne župnije Bleiberg in njene hče-
rinske župnije Zagoriče (Agoritschach) postavil temelje muzejske
zbirke in nakopičil številne izvode Biblije, postil, katekizmov in
pesmaric, ki so deloma edini ohranjeni primerki. Pridobil si je široko
priznavani sloves tudi kot teološki razlagalec reformacijske književ-
nosti 16. stoletja, zato muzej v Brežah omenjajo kot pomembno
»Trubarjevo raziskovalno središče«.
Objava knjige pa je pravšnja še zaradi nečesa: Trubar je na svojih
potovanjih v zdomstvo na Württemberškem in spet nazaj v Ljubljano
zmeraj prečkal Koroško. Njegovo pot leta 1561 natančno poznamo
(Rajhman 1986, 311 sl.): potoval je čez Koren/Wurzenpass, najprej
na »Chrainperg« (Strmec/Krainberg) in mimo naselij Zagoriče/
Agoritschach in Sovče/Seltschach, po dolini Zilje v »S. Mahor«
(Šmohor/Hermagor), čez »Mahor perg« (Kreuzberg) v »Greiffen-
werg« (Greifenburg), od tam prek Lienza, Innichena in Južne Tirol-
ske v Innsbruck in naprej na Švabsko.
Prečkal je ozemlje, na katerem je v 16. stoletju živelo še veliko
Slovencev, ki so jih duhovno dvigali Trubarjevi katekizmi in postile.
To najlepše ponazori podatek, da so od 2000 izvodov v Wittenbergu
1584 natisnjene Dalmatinove Biblije razdelili 300 knjig med slovenske
prebivalce Koroške (Leeb 2003, 236 sl.). Z Biblijo se je Juriju Dalmatinu
(1547–1589), ki je bil Trubarjev učenec in je v celoti opravil veliko
prevajalsko nalogo, posrečilo ustvariti teološki in slovstveni vrh
slovenskega protestantstva. [Luthrov] Catehismus (1580), ki ga je po
naročilu koroških deželnih stanov prevedel Dalmatin in natisnil
Mandelc (Mannel, Manlius) v Ljubljani, je bil – kakor vse refor-
macijsko slovstvo – uničen v protireformacijskem ognju. Ohranil se je
samo en izvod – na Koroškem. Unikat je odkril Sakrausky; knjiga sodi
med najdragocenejše razstavne predmete deželne razstave.
282
teuer [Ostati verodostojen: 500 let protestantskega tveganja]) leta 2011 v
Brežah (Fresach). Ta kraj je namreč na pobudo poznejšega škofa
Oskarja Sakrauskega (1914–2006) dobil leta 1960 zanimiv Evange-
ličanski diecezni muzej, v katerem so zbrani in razstavljeni nešteti
dokumenti iz notranjeavstrijske reformacijske zgodovine. Z deželno
razstavo povezana muzejska zasnova ne premika težišča reforma-
cijske zgodovine, saj obsega številne bibliofilske zgodovinske najdbe.
Sakrausky je kot župnik tolerančne župnije Bleiberg in njene hče-
rinske župnije Zagoriče (Agoritschach) postavil temelje muzejske
zbirke in nakopičil številne izvode Biblije, postil, katekizmov in
pesmaric, ki so deloma edini ohranjeni primerki. Pridobil si je široko
priznavani sloves tudi kot teološki razlagalec reformacijske književ-
nosti 16. stoletja, zato muzej v Brežah omenjajo kot pomembno
»Trubarjevo raziskovalno središče«.
Objava knjige pa je pravšnja še zaradi nečesa: Trubar je na svojih
potovanjih v zdomstvo na Württemberškem in spet nazaj v Ljubljano
zmeraj prečkal Koroško. Njegovo pot leta 1561 natančno poznamo
(Rajhman 1986, 311 sl.): potoval je čez Koren/Wurzenpass, najprej
na »Chrainperg« (Strmec/Krainberg) in mimo naselij Zagoriče/
Agoritschach in Sovče/Seltschach, po dolini Zilje v »S. Mahor«
(Šmohor/Hermagor), čez »Mahor perg« (Kreuzberg) v »Greiffen-
werg« (Greifenburg), od tam prek Lienza, Innichena in Južne Tirol-
ske v Innsbruck in naprej na Švabsko.
Prečkal je ozemlje, na katerem je v 16. stoletju živelo še veliko
Slovencev, ki so jih duhovno dvigali Trubarjevi katekizmi in postile.
To najlepše ponazori podatek, da so od 2000 izvodov v Wittenbergu
1584 natisnjene Dalmatinove Biblije razdelili 300 knjig med slovenske
prebivalce Koroške (Leeb 2003, 236 sl.). Z Biblijo se je Juriju Dalmatinu
(1547–1589), ki je bil Trubarjev učenec in je v celoti opravil veliko
prevajalsko nalogo, posrečilo ustvariti teološki in slovstveni vrh
slovenskega protestantstva. [Luthrov] Catehismus (1580), ki ga je po
naročilu koroških deželnih stanov prevedel Dalmatin in natisnil
Mandelc (Mannel, Manlius) v Ljubljani, je bil – kakor vse refor-
macijsko slovstvo – uničen v protireformacijskem ognju. Ohranil se je
samo en izvod – na Koroškem. Unikat je odkril Sakrausky; knjiga sodi
med najdragocenejše razstavne predmete deželne razstave.
282
