Page 297 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 297
SERGIO BONAZZA
Bennijeva inkvizicijska dejavnost se ni omejevala samo na Devin,
Gradišče in Gorico, ampak se je razširila tudi na Kranjsko, Koroško
in Štajersko ter celo na celotno notranjo Avstrijo.4 Dejaven je bil v
letih 1586–1599, najprej eno leto kot pomočnik nuncija Caligarija,
nato pa kot apostolski delegat inkvizicije. Toda 25. novembra 1598
je bil imenovan za škofa mesteca Scala južno od Neaplja.
Proti koncu 1598, ko je bil Benni na vrhuncu svoje kariere, se je
moralo zgoditi nekaj izredno neugodnega v zvezi z njegovo oseb-
nostjo, kar je povzročilo nenaden padec njegovega ugleda in moči.
Kardinali inkvizicije so ga nenadoma ignorirali. Iz Rima niso več
prihajali niti dopisi niti navodila in ukazi, čeprav je bil uradno še
vedno inkvizitor, ki je redno pošiljal svoja poročila v Rim. Zadnje
pismo, ki je prišlo iz Rima, je datirano z 12. december 1598 (Rainer
2004: 117). Nato je izgubil tudi naklonjenost in zaupanje svojega
zaščitnika grofa Raimonda della Torre. Moral je zapustiti Devin in
se vrniti v Gradišče v samostan servitov. […] Bennijeva nenadna
izguba zaupanja in ugleda pri verskih ter posvetnih oblasteh je
nedvomno povezana z obsodbo, izrečeno 27. oktobra 1582 v Faenzi,
ko mu je bil trajno odvzet naslov profesorja in pridigarja. V arhivski
listini, ki govori o tej obsodbi,5 sta imeni Bennija (Franciscus de
Butrio) in še nekega drugega patra (Onorio da Talamello), s katerim
sta bila skupno obsojena, izbrisani, vendar ju lahko s težavo pre-
beremo. Vzrok obsodbe je bil povsem izbrisan in ga je bilo mogoče
prebrati le z aparatom za branje palimpsestov. Sodba je bila izrečena
zaradi »criminis pessimi«. S tem izrazom so takrat označevali sodo-
Sklepu ni možno nasprotovati in vsi, ki bi se temu zoperstavili, nasprotujejo
volji Našega Najsvetejšega Gospoda Papeža. V Rimu, v naši Palači Monte Citorio,
devetindvajsetega dne meseca julija leta 1593 po Gospodovem Rojstvu. V drugem
letu pontifikata že omenjenega Našega Svetega Gospoda Papeža. kardinal svete
Severine in protektor Julij Anton.« (AGOSM, Collectanea Alasia, f. 257r.) [Prevod
dokumenta iz latinščine].
4 Prim. Bennijeva pisma nunciju Caligariju iz Gradca z dne 26. 9. 1592, papežu
Klementu VIII. iz Wiener Neustadta z dne 6. 11. 1593, kardinalu Aldobrandiniju
iz Wiener Neustadta z dne 6. 11. 1593, Svetemu oficiju z dne 22. 4. 1594 ter
Bennijevo in Sigismondovo pismo kardinalu Aldobrandiniju z dne 30. 11. 1593
(Rainer 2001: 59-62, 242, 243, 316-321, 252-255).
5 AGOSM, Registro della provincia di Romagna, 1570-1602, f.76r.
295
Bennijeva inkvizicijska dejavnost se ni omejevala samo na Devin,
Gradišče in Gorico, ampak se je razširila tudi na Kranjsko, Koroško
in Štajersko ter celo na celotno notranjo Avstrijo.4 Dejaven je bil v
letih 1586–1599, najprej eno leto kot pomočnik nuncija Caligarija,
nato pa kot apostolski delegat inkvizicije. Toda 25. novembra 1598
je bil imenovan za škofa mesteca Scala južno od Neaplja.
Proti koncu 1598, ko je bil Benni na vrhuncu svoje kariere, se je
moralo zgoditi nekaj izredno neugodnega v zvezi z njegovo oseb-
nostjo, kar je povzročilo nenaden padec njegovega ugleda in moči.
Kardinali inkvizicije so ga nenadoma ignorirali. Iz Rima niso več
prihajali niti dopisi niti navodila in ukazi, čeprav je bil uradno še
vedno inkvizitor, ki je redno pošiljal svoja poročila v Rim. Zadnje
pismo, ki je prišlo iz Rima, je datirano z 12. december 1598 (Rainer
2004: 117). Nato je izgubil tudi naklonjenost in zaupanje svojega
zaščitnika grofa Raimonda della Torre. Moral je zapustiti Devin in
se vrniti v Gradišče v samostan servitov. […] Bennijeva nenadna
izguba zaupanja in ugleda pri verskih ter posvetnih oblasteh je
nedvomno povezana z obsodbo, izrečeno 27. oktobra 1582 v Faenzi,
ko mu je bil trajno odvzet naslov profesorja in pridigarja. V arhivski
listini, ki govori o tej obsodbi,5 sta imeni Bennija (Franciscus de
Butrio) in še nekega drugega patra (Onorio da Talamello), s katerim
sta bila skupno obsojena, izbrisani, vendar ju lahko s težavo pre-
beremo. Vzrok obsodbe je bil povsem izbrisan in ga je bilo mogoče
prebrati le z aparatom za branje palimpsestov. Sodba je bila izrečena
zaradi »criminis pessimi«. S tem izrazom so takrat označevali sodo-
Sklepu ni možno nasprotovati in vsi, ki bi se temu zoperstavili, nasprotujejo
volji Našega Najsvetejšega Gospoda Papeža. V Rimu, v naši Palači Monte Citorio,
devetindvajsetega dne meseca julija leta 1593 po Gospodovem Rojstvu. V drugem
letu pontifikata že omenjenega Našega Svetega Gospoda Papeža. kardinal svete
Severine in protektor Julij Anton.« (AGOSM, Collectanea Alasia, f. 257r.) [Prevod
dokumenta iz latinščine].
4 Prim. Bennijeva pisma nunciju Caligariju iz Gradca z dne 26. 9. 1592, papežu
Klementu VIII. iz Wiener Neustadta z dne 6. 11. 1593, kardinalu Aldobrandiniju
iz Wiener Neustadta z dne 6. 11. 1593, Svetemu oficiju z dne 22. 4. 1594 ter
Bennijevo in Sigismondovo pismo kardinalu Aldobrandiniju z dne 30. 11. 1593
(Rainer 2001: 59-62, 242, 243, 316-321, 252-255).
5 AGOSM, Registro della provincia di Romagna, 1570-1602, f.76r.
295
