Page 300 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 300
RAZGLEDI, VPOGLEDI
Samo katoliška vera naj obdrži prednost javnega verskega izpove-
dovanja, obema protestantskima verama, kakor tudi že obstoječim
nepridruženim grškim pravoslavcem pa naj se dovoljuje zasebno
izpovedovanje v vseh krajih, kjer to omogočajo v nadaljevanju na-
vedeno število ljudi in zmožnosti prebivalcev in kjer nekatoličani
[acatholici] še nimajo dovoljenja za javno izpovedovanje vere.
Posebej pa dovoljujemo:
Prvič: nekatoliškim podanikom, da si smejo zgraditi molilnico
ter tudi šolo, kjer je sto takih družin, čeprav ne stanujejo vse v kraju,
v katerem je njihova molilnica ali njihov dušni pastir, temveč jih je
del oddaljen tudi nekaj ur hoda, še bolj oddaljenim pa, da se lahko,
kolikor pogosto želijo, odpravijo v najbližjo, vendar še v cesarsko-
kraljevih dednih deželah nahajajočo se molilnico, in tudi, da smejo
dednodeželni duhovniki obiskovati pripadnike vere in jim, tudi
bolnikom, pomagati s potrebnim poukom, z duhovno in telesno
tolažbo, vendar pa ne smejo, pod zagroženo najtežjo odgovornostjo,
nikoli preprečiti, da bi bil poklican katoliški duhovnik, če ga zahteva
ta ali oni bolnik.
Glede molilnic izrecno zapovedujemo, da pri njih, kjer ni že zdaj
drugače, ne sme biti zvonjenja, nikakršnih zvonov, stolpov in očit-
nega vhoda s ceste, kar je značilno za cerkev, drugače pa si naj prosto
zgradijo molilnico tako in s takim gradivom, kakor želijo, popol-
noma dovoljeno naj jim bo tudi podeljevati zakramente in opravljati
bogoslužje v njihovem kraju, kakor tudi prinašanje zakramentov
bolnikom v pripadajočih podružnicah, pa tudi javno pokopavanje
ob spremstvu njihovega duhovnika.
Osnovni pomen latinskega izraza je »vaja«, vendar pa je v patentu izraz uporabljen
v zelo širokem pomenu (opravljanje dejanj in dolžnosti vernika, izražanje vere in
verskega nazora, opravljanje dušnega pastirstva, bogoslužja in podeljevanje
zakramentov, shajanje k obredom, pridigam in verskemu pouku). – Besedilo
patenta je natisnjeno v frakturi (t. i. gotica), latinski izrazi pa v humanistiki (t. i.
latinica). V prevodu je uporaba latinskih izrazov nakazana s kurzivnim natisom
slovenskih besed. Po takšnem pravilu so nakazane tudi rabe drugih latinskih
izrazov; ti so nato, ko nastopijo prvič, dodani med oglatima oklepajema, namesto
neutemeljenih velikih začetnic pa so vstavljene male. – Kot »nepridruženi
pravoslavci« (nicht unirte Griechen) so zajeti verniki v vzhodni Evropi, ki niso
unijatski; unijati namreč ohranjajo vzhodno, pravoslavno obredje, a priznavajo
oblast papeža in se s tem pridružujejo Rimskokatoliški cerkvi.– Prev.
298
Samo katoliška vera naj obdrži prednost javnega verskega izpove-
dovanja, obema protestantskima verama, kakor tudi že obstoječim
nepridruženim grškim pravoslavcem pa naj se dovoljuje zasebno
izpovedovanje v vseh krajih, kjer to omogočajo v nadaljevanju na-
vedeno število ljudi in zmožnosti prebivalcev in kjer nekatoličani
[acatholici] še nimajo dovoljenja za javno izpovedovanje vere.
Posebej pa dovoljujemo:
Prvič: nekatoliškim podanikom, da si smejo zgraditi molilnico
ter tudi šolo, kjer je sto takih družin, čeprav ne stanujejo vse v kraju,
v katerem je njihova molilnica ali njihov dušni pastir, temveč jih je
del oddaljen tudi nekaj ur hoda, še bolj oddaljenim pa, da se lahko,
kolikor pogosto želijo, odpravijo v najbližjo, vendar še v cesarsko-
kraljevih dednih deželah nahajajočo se molilnico, in tudi, da smejo
dednodeželni duhovniki obiskovati pripadnike vere in jim, tudi
bolnikom, pomagati s potrebnim poukom, z duhovno in telesno
tolažbo, vendar pa ne smejo, pod zagroženo najtežjo odgovornostjo,
nikoli preprečiti, da bi bil poklican katoliški duhovnik, če ga zahteva
ta ali oni bolnik.
Glede molilnic izrecno zapovedujemo, da pri njih, kjer ni že zdaj
drugače, ne sme biti zvonjenja, nikakršnih zvonov, stolpov in očit-
nega vhoda s ceste, kar je značilno za cerkev, drugače pa si naj prosto
zgradijo molilnico tako in s takim gradivom, kakor želijo, popol-
noma dovoljeno naj jim bo tudi podeljevati zakramente in opravljati
bogoslužje v njihovem kraju, kakor tudi prinašanje zakramentov
bolnikom v pripadajočih podružnicah, pa tudi javno pokopavanje
ob spremstvu njihovega duhovnika.
Osnovni pomen latinskega izraza je »vaja«, vendar pa je v patentu izraz uporabljen
v zelo širokem pomenu (opravljanje dejanj in dolžnosti vernika, izražanje vere in
verskega nazora, opravljanje dušnega pastirstva, bogoslužja in podeljevanje
zakramentov, shajanje k obredom, pridigam in verskemu pouku). – Besedilo
patenta je natisnjeno v frakturi (t. i. gotica), latinski izrazi pa v humanistiki (t. i.
latinica). V prevodu je uporaba latinskih izrazov nakazana s kurzivnim natisom
slovenskih besed. Po takšnem pravilu so nakazane tudi rabe drugih latinskih
izrazov; ti so nato, ko nastopijo prvič, dodani med oglatima oklepajema, namesto
neutemeljenih velikih začetnic pa so vstavljene male. – Kot »nepridruženi
pravoslavci« (nicht unirte Griechen) so zajeti verniki v vzhodni Evropi, ki niso
unijatski; unijati namreč ohranjajo vzhodno, pravoslavno obredje, a priznavajo
oblast papeža in se s tem pridružujejo Rimskokatoliški cerkvi.– Prev.
298
