Page 302 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 302
RAZGLEDI, VPOGLEDI
podelitvah služb natančno upoštevati samo poštenost in sposobnost
prosilcev, pa njihovo krščansko in nravno življenje, kakor se v naši
vojski že godi vsak dan brez najmanjšega pomisleka in z velikim
uspehom; podobno morajo v podložnih mestih okrožni uradi, v
kraljevskih in rentnih mestih pa deželni komorniki, kjer teh ni, pa
naše deželno glavarstvo, brez kakršnegakoli oteževanja podeljevati
spreglede [dispensationes] za poklice ter meščanske in mojstrske
pravice.2
V primeru, da bi pri zaprošenih spregledih prišlo do pomislekov,
zaradi katerih bi bilo mogoče misliti na zavrnitev, naj se o tem vsakič
poda prijava skupaj z razlogi [una cum motivis] Našemu deželnemu
glavarstvu, to pa naj jo posreduje Nam za pridobitev Naše najvišje
odločitve.
Kjer pa gre za deželansko pravico [ius incolatus] višjega stanu, naj
spregled po poprej pridobljenem mnenju deželnega oblastva podeli
Naša češko-avstrijska dvorna pisarna.3
To bo torej vsak znal upoštevati in se po tem ravnati, da se nato v
tem zgodita Naša premilostna volja in misel.
Dano na Dunaju, 13. oktobra 1781.
Jožef
2 Mesta, ki so bila ustanovljena po odločitvi zemljiškega gospoda, so bila odvisna
od ustanovitelja, mu podložna, vendar pa meščani niso bili njegovi podložniki.
Med ustanovitelji mest so bili kralji (kraljevska mesta) in deželni knezi oz.
gospodje. Imetje deželnih knezov so upravljale komore oz. komorniki (zakladniki).
Delež deželnoknežjih mest v deželnih davkih se je ponekod (npr. v vojvodini
Kranjski) izračunal na temelju ocenjene imenjske rente. – Prev.
3 Pripadnik plemiškega stanu, ki mu je bil v deželi priznan status deželana, je
užival iz tega statusa izvirajoče deželanske pravice, med drugim, ob primerno
veliki posesti, pravico do članstva v deželnih stanovih. – Prev.
300
podelitvah služb natančno upoštevati samo poštenost in sposobnost
prosilcev, pa njihovo krščansko in nravno življenje, kakor se v naši
vojski že godi vsak dan brez najmanjšega pomisleka in z velikim
uspehom; podobno morajo v podložnih mestih okrožni uradi, v
kraljevskih in rentnih mestih pa deželni komorniki, kjer teh ni, pa
naše deželno glavarstvo, brez kakršnegakoli oteževanja podeljevati
spreglede [dispensationes] za poklice ter meščanske in mojstrske
pravice.2
V primeru, da bi pri zaprošenih spregledih prišlo do pomislekov,
zaradi katerih bi bilo mogoče misliti na zavrnitev, naj se o tem vsakič
poda prijava skupaj z razlogi [una cum motivis] Našemu deželnemu
glavarstvu, to pa naj jo posreduje Nam za pridobitev Naše najvišje
odločitve.
Kjer pa gre za deželansko pravico [ius incolatus] višjega stanu, naj
spregled po poprej pridobljenem mnenju deželnega oblastva podeli
Naša češko-avstrijska dvorna pisarna.3
To bo torej vsak znal upoštevati in se po tem ravnati, da se nato v
tem zgodita Naša premilostna volja in misel.
Dano na Dunaju, 13. oktobra 1781.
Jožef
2 Mesta, ki so bila ustanovljena po odločitvi zemljiškega gospoda, so bila odvisna
od ustanovitelja, mu podložna, vendar pa meščani niso bili njegovi podložniki.
Med ustanovitelji mest so bili kralji (kraljevska mesta) in deželni knezi oz.
gospodje. Imetje deželnih knezov so upravljale komore oz. komorniki (zakladniki).
Delež deželnoknežjih mest v deželnih davkih se je ponekod (npr. v vojvodini
Kranjski) izračunal na temelju ocenjene imenjske rente. – Prev.
3 Pripadnik plemiškega stanu, ki mu je bil v deželi priznan status deželana, je
užival iz tega statusa izvirajoče deželanske pravice, med drugim, ob primerno
veliki posesti, pravico do članstva v deželnih stanovih. – Prev.
300
