Page 8 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 8
BESEDA UREDNIKA
V letu velike ekonomske in sistemske krize se je tako rekoč vsilil
tudi vsebinski poudarek na obravnavanju protestantskih družbenih
nazorov in socialne etike. Finančno-ekonomska kriza zahodnega
sveta ponovno izziva vprašanja o krizi kapitalizma in moderne
družbe sploh. Če/ker se je v obdobjih vzpona kapitalizma in moder-
nosti (upravičeno) govorilo o »zaslugah« protestantizma in prote-
stantske etike kot posebnih spodbud in opor razvoju zahodnega
kapitalizma in modernosti, se v času krize ni mogoče izogniti
kritičnim vprašanjem o njihovi »krivdi« in ponovnemu premisleku
njihove možne vloge pri soočenju s sedanjo krizo. (O tem, na primer,
že v članku Reformacija, protestantsko krščanstvo in moderna družba,
Stati inu obstati 9-10/2009). Živimo v razmerah, ko kapitalizem in
modernost spet očitno kažeta svoje problematične strani, in to v
času še živega izkustva, da so se tokovi, ki so v prejšnjih krizah
poizkušali zapustiti glavni moderno-kapitalistični tok, bodisi za-
močvirili bodisi končali v prepadih bodisi se sami po ovinkih pre-
usmerili nazaj k osnovnemu toku. Drugi še obstoječi tokovi tudi ne
kažejo privlačnih možnosti. Edina alternativa v takih razmerah brez
prave alternative naj bi bilo odgovorno plutje po glavnem toku – z
ustreznim znanjem seveda, a tudi z ustrezno etično-moralno usme-
ritvijo, njenimi spodbudami, a tudi zavorami. V ospredje prihajajo
vprašanja osebne in socialne etike, vrednot, odgovornosti – in s tem
nenazadnje vprašanje protestantske etike, njenih sedanjih (z)mož-
nosti in obveznosti. K ponovnemu premisleku teh vprašanj naj bi v
tej številki prispevali raznovrstni teksti. Najprej prevod zaključnih
misli iz znamenitih Družbenih naukov krščanskih cerkva in skupin
Ernsta Troeltscha (1865–1923), protestantskega teologa in socio-
loga, sopotnika Maxa Webra. Pospremljen je s sodobnim komentar-
jem Volkerja Drehsena, enega najboljših poznavalcev Troeltscheve-
ga dela, o (z)možnostih krščanske socialne etike. Vsekakor je bil
Troeltsch med prvimi, ki so jasno uvideli, da krščansko oznanilo
Božjega kraljestva ne more in ne sme pomeniti oznanjanja umika iz
sveta, se pravi iz družbenih in kulturnih razmer modernosti, pa tudi
ne iluzije, da imajo krščanske cerkve tako rekoč v rokavu skrite
rešitve za vse obstoječe družbene in ekonomske probleme, če bi jih
le hoteli poslušati … S prvo obsežnejšo slovensko študijo družbenih
6
V letu velike ekonomske in sistemske krize se je tako rekoč vsilil
tudi vsebinski poudarek na obravnavanju protestantskih družbenih
nazorov in socialne etike. Finančno-ekonomska kriza zahodnega
sveta ponovno izziva vprašanja o krizi kapitalizma in moderne
družbe sploh. Če/ker se je v obdobjih vzpona kapitalizma in moder-
nosti (upravičeno) govorilo o »zaslugah« protestantizma in prote-
stantske etike kot posebnih spodbud in opor razvoju zahodnega
kapitalizma in modernosti, se v času krize ni mogoče izogniti
kritičnim vprašanjem o njihovi »krivdi« in ponovnemu premisleku
njihove možne vloge pri soočenju s sedanjo krizo. (O tem, na primer,
že v članku Reformacija, protestantsko krščanstvo in moderna družba,
Stati inu obstati 9-10/2009). Živimo v razmerah, ko kapitalizem in
modernost spet očitno kažeta svoje problematične strani, in to v
času še živega izkustva, da so se tokovi, ki so v prejšnjih krizah
poizkušali zapustiti glavni moderno-kapitalistični tok, bodisi za-
močvirili bodisi končali v prepadih bodisi se sami po ovinkih pre-
usmerili nazaj k osnovnemu toku. Drugi še obstoječi tokovi tudi ne
kažejo privlačnih možnosti. Edina alternativa v takih razmerah brez
prave alternative naj bi bilo odgovorno plutje po glavnem toku – z
ustreznim znanjem seveda, a tudi z ustrezno etično-moralno usme-
ritvijo, njenimi spodbudami, a tudi zavorami. V ospredje prihajajo
vprašanja osebne in socialne etike, vrednot, odgovornosti – in s tem
nenazadnje vprašanje protestantske etike, njenih sedanjih (z)mož-
nosti in obveznosti. K ponovnemu premisleku teh vprašanj naj bi v
tej številki prispevali raznovrstni teksti. Najprej prevod zaključnih
misli iz znamenitih Družbenih naukov krščanskih cerkva in skupin
Ernsta Troeltscha (1865–1923), protestantskega teologa in socio-
loga, sopotnika Maxa Webra. Pospremljen je s sodobnim komentar-
jem Volkerja Drehsena, enega najboljših poznavalcev Troeltscheve-
ga dela, o (z)možnostih krščanske socialne etike. Vsekakor je bil
Troeltsch med prvimi, ki so jasno uvideli, da krščansko oznanilo
Božjega kraljestva ne more in ne sme pomeniti oznanjanja umika iz
sveta, se pravi iz družbenih in kulturnih razmer modernosti, pa tudi
ne iluzije, da imajo krščanske cerkve tako rekoč v rokavu skrite
rešitve za vse obstoječe družbene in ekonomske probleme, če bi jih
le hoteli poslušati … S prvo obsežnejšo slovensko študijo družbenih
6
