Page 12 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 12
BESEDA UREDNIKA
zgodovinarju, akademiku Jožetu Pogačniku (1933–2002), ki je zavze-
tost za protestantske začetke slovenske književnosti, zavest o njihovi
pomembnosti in povezanosti s širšimi evropskimi duhovnimi tokovi
ohranil in razširjal tudi v svojem dolgoletnem univerzitetnem delo-
vanju v hrvaškem, srbskem in nemškem prostoru. V društvu se ga še
posebej spominjamo kot urednika (skupaj z akademikom Francem
Jakopinom in piscem teh vrstic) Tretjega Trubarjevega zbornika, ki ga
je leta 1996 društvo izdalo skupaj s Slovensko matico iz gradiva
simpozija ob 400. obletnici Trubarjeve smrti. Rubrika Prevodi je,
kot smo že omenili, posvečena Ernstu Troeltschu. Kronika kot običaj-
no objavlja govor na državni proslavi ob Dnevu reformacije, tokrat
kulturne ministrice Majde Širca leta 2010 v Mariboru. Objavljamo
tudi nagovor ob nanovo uvedenem državnem prazniku, Dnevu Pri-
moža Trubarja 8. junija. Ker smo, kot rečeno, nekako prevzeli tudi
vlogo analov pomembnih dogodkov za protestantizem in njegovo
dediščino, se v tej vlogi in na tem mestu torej spomnimo tudi prvega
uradnega praznovanja novega državnega praznika v letu 2011. Po-
budo zanj je dal v Trubarjevem letu starosta slovenskih pisateljev
Boris Pahor: neposredno sicer kot predlog, da bi k prazniku re-
formacije dodali tudi Trubarjevo ime. Tudi društvu je bil blizu tak
predlog. Državni zbor je na predlog skupine poslancev na čelu s
Samom Bevkom in Majdo Potrata ob upoštevanju še drugih to-
vrstnih pobud s spremenjenim zakonom o praznikih uvedel nov
praznik 8. junija, ki pa ni dela prost dan. Praznovanje Dneva refor-
macije je v Sloveniji vseskozi imelo dvojni značaj: bilo je poseben
praznik cerkva in verskih skupnosti, ki so izšle iz reformacije, hkrati
pa praznik, ki je izražal in ohranjal zavest o pomenu duha re-
formacije za oblikovanje slovenskega knjižnega jezika in s tem
temelja slovenske nacionalne identitete. Praznovanje je bilo tako
vseskozi povezano s spominjanjem življenja in dela Primoža Tru-
barja. Brez duha reformacije Primož Trubar Slovencem ne bi dal tega,
kar jim je dal in zaradi česar se ga spominjamo in ga slavimo; toda
tudi reformacija brez Trubarja in njegovega dela za Slovence ne bi
postala to, kar je in kar nam danes pomeni. Naj se torej ta dvojna
vezanost zdaj izraža tudi v dveh praznikih, pa čeprav z različnimi
poudarki: morda tako, da bo pri Dnevu reformacije v ospredju
10
zgodovinarju, akademiku Jožetu Pogačniku (1933–2002), ki je zavze-
tost za protestantske začetke slovenske književnosti, zavest o njihovi
pomembnosti in povezanosti s širšimi evropskimi duhovnimi tokovi
ohranil in razširjal tudi v svojem dolgoletnem univerzitetnem delo-
vanju v hrvaškem, srbskem in nemškem prostoru. V društvu se ga še
posebej spominjamo kot urednika (skupaj z akademikom Francem
Jakopinom in piscem teh vrstic) Tretjega Trubarjevega zbornika, ki ga
je leta 1996 društvo izdalo skupaj s Slovensko matico iz gradiva
simpozija ob 400. obletnici Trubarjeve smrti. Rubrika Prevodi je,
kot smo že omenili, posvečena Ernstu Troeltschu. Kronika kot običaj-
no objavlja govor na državni proslavi ob Dnevu reformacije, tokrat
kulturne ministrice Majde Širca leta 2010 v Mariboru. Objavljamo
tudi nagovor ob nanovo uvedenem državnem prazniku, Dnevu Pri-
moža Trubarja 8. junija. Ker smo, kot rečeno, nekako prevzeli tudi
vlogo analov pomembnih dogodkov za protestantizem in njegovo
dediščino, se v tej vlogi in na tem mestu torej spomnimo tudi prvega
uradnega praznovanja novega državnega praznika v letu 2011. Po-
budo zanj je dal v Trubarjevem letu starosta slovenskih pisateljev
Boris Pahor: neposredno sicer kot predlog, da bi k prazniku re-
formacije dodali tudi Trubarjevo ime. Tudi društvu je bil blizu tak
predlog. Državni zbor je na predlog skupine poslancev na čelu s
Samom Bevkom in Majdo Potrata ob upoštevanju še drugih to-
vrstnih pobud s spremenjenim zakonom o praznikih uvedel nov
praznik 8. junija, ki pa ni dela prost dan. Praznovanje Dneva refor-
macije je v Sloveniji vseskozi imelo dvojni značaj: bilo je poseben
praznik cerkva in verskih skupnosti, ki so izšle iz reformacije, hkrati
pa praznik, ki je izražal in ohranjal zavest o pomenu duha re-
formacije za oblikovanje slovenskega knjižnega jezika in s tem
temelja slovenske nacionalne identitete. Praznovanje je bilo tako
vseskozi povezano s spominjanjem življenja in dela Primoža Tru-
barja. Brez duha reformacije Primož Trubar Slovencem ne bi dal tega,
kar jim je dal in zaradi česar se ga spominjamo in ga slavimo; toda
tudi reformacija brez Trubarja in njegovega dela za Slovence ne bi
postala to, kar je in kar nam danes pomeni. Naj se torej ta dvojna
vezanost zdaj izraža tudi v dveh praznikih, pa čeprav z različnimi
poudarki: morda tako, da bo pri Dnevu reformacije v ospredju
10
