Page 10 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 10
BESEDA UREDNIKA
siceršnjo programsko naravnanost teh večerov v aktualnost in zgo-
dovino, k zanimivim in pogosto obravnavanim ali k manj znanim
vprašanjem, z domačimi in tujimi poznavalci, s člani društva in gosti,
kot je zamisel večerov predstavil njihov iniciator in voditelj Božidar
Debenjak. Jonatan Vinkler je predstavil v Sloveniji malo znano
reformacijsko in protireformacijsko dogajanje na Češkem in Morav-
skem, ki pa je bilo usodno ne le za Češko, ampak za Srednjo Evropo
sploh. Marko Kerševan in Traugott Jähnichen pišeta o aktualnih
vprašanjih reformatorske teologije in protestantske etike na začetku
21. stoletja, Cvetka Hedžet Tóth govori o Paulu Tillichu, Majda
Merše o leksikografskem delu Besedje slovenskega knjižnega jezika v 16.
stoletju, ki je rezultat večdesetletnega dela skupine jezikoslovcev ZRC
SAZU. Skupaj s člankom Melite Zemljak Jontes ponovno priča, kako
pomembno je raziskovanje jezikovnega vidika delovanja slovenskih
protestantov (in kako zato naša revija upravičeno opozarja tudi
nanj). Mihael Glavan, raziskovalec Kocbekove rokopisne zapuščine
in tudi sicer eden najboljših poznavalcev njegovega življenja in dela,
se je ob letošnjem Kocbekovem jubileju – ki ga je najbolj odmevno
obeležila Inkretova knjiga In stoletje bo zardelo – s predavanjem in
člankom lotil vprašanja protestantskih značilnosti Kocbekovega
krščanstva.
Rubrika Bilo je povedano, kakor rečeno, prinaša odlomke iz
doktorske disertacije Družbeni nazor slovenskih protestantov Alberta
Kosa iz leta 1946.
Tokratne obsežne in raznovrstne Razglede, vpoglede začenja
Nadja Zgonik s poglobljenim in primerjalnim prikazom – podprtim
s fotografijami – najnovejšega ljubljanskega spomenika protestantskim
piscem in tiskarjem, plastike Luja Vodopivca, ki je bila v minulem letu
postavljena v Parku slovenske reformacije ob ljubljanski evangeličanski
cerkvi. Plastika z avtorjevim delovnim naslovom Adam je posebej
posvečena Adamu Bohoriču, ki je slovnično zakoličil prvi slovenski
črkopis. Delo sicer slavi kolektivno in ne le individualno prizadevanje
slovenskih protestantov; ne nazadnje dobi z upodobljenimi knjigami
in črkami zasluženi hommage tudi tiskar Janez Mandelc, ki je leta
1575 prvi na slovenskih tleh natisnil knjigo v slovenskem jeziku. Dva
prevedena prispevka obeležujeta začetek nove zbirke Edition Primož
8
siceršnjo programsko naravnanost teh večerov v aktualnost in zgo-
dovino, k zanimivim in pogosto obravnavanim ali k manj znanim
vprašanjem, z domačimi in tujimi poznavalci, s člani društva in gosti,
kot je zamisel večerov predstavil njihov iniciator in voditelj Božidar
Debenjak. Jonatan Vinkler je predstavil v Sloveniji malo znano
reformacijsko in protireformacijsko dogajanje na Češkem in Morav-
skem, ki pa je bilo usodno ne le za Češko, ampak za Srednjo Evropo
sploh. Marko Kerševan in Traugott Jähnichen pišeta o aktualnih
vprašanjih reformatorske teologije in protestantske etike na začetku
21. stoletja, Cvetka Hedžet Tóth govori o Paulu Tillichu, Majda
Merše o leksikografskem delu Besedje slovenskega knjižnega jezika v 16.
stoletju, ki je rezultat večdesetletnega dela skupine jezikoslovcev ZRC
SAZU. Skupaj s člankom Melite Zemljak Jontes ponovno priča, kako
pomembno je raziskovanje jezikovnega vidika delovanja slovenskih
protestantov (in kako zato naša revija upravičeno opozarja tudi
nanj). Mihael Glavan, raziskovalec Kocbekove rokopisne zapuščine
in tudi sicer eden najboljših poznavalcev njegovega življenja in dela,
se je ob letošnjem Kocbekovem jubileju – ki ga je najbolj odmevno
obeležila Inkretova knjiga In stoletje bo zardelo – s predavanjem in
člankom lotil vprašanja protestantskih značilnosti Kocbekovega
krščanstva.
Rubrika Bilo je povedano, kakor rečeno, prinaša odlomke iz
doktorske disertacije Družbeni nazor slovenskih protestantov Alberta
Kosa iz leta 1946.
Tokratne obsežne in raznovrstne Razglede, vpoglede začenja
Nadja Zgonik s poglobljenim in primerjalnim prikazom – podprtim
s fotografijami – najnovejšega ljubljanskega spomenika protestantskim
piscem in tiskarjem, plastike Luja Vodopivca, ki je bila v minulem letu
postavljena v Parku slovenske reformacije ob ljubljanski evangeličanski
cerkvi. Plastika z avtorjevim delovnim naslovom Adam je posebej
posvečena Adamu Bohoriču, ki je slovnično zakoličil prvi slovenski
črkopis. Delo sicer slavi kolektivno in ne le individualno prizadevanje
slovenskih protestantov; ne nazadnje dobi z upodobljenimi knjigami
in črkami zasluženi hommage tudi tiskar Janez Mandelc, ki je leta
1575 prvi na slovenskih tleh natisnil knjigo v slovenskem jeziku. Dva
prevedena prispevka obeležujeta začetek nove zbirke Edition Primož
8
