Page 7 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 7
BESEDA UREDNIKA
BESEDA UREDNIKA
Letošnja bera prispevkov ob vsej raznolikosti izraža in potrjuje
dve osnovni spoznanji, ki sta nas vodili pri ustanovitvi in snovanju
naše revije: aktualnost (vprašanja) Trubarjeve podobe in dejstvo, da
vprašanja protestantizma niso samo vprašanja protestantizma,
ampak tudi civilizacijska, kulturna in eksistencialna vprašanja (in –
z druge strani – da so ta vprašanja tudi vprašanja protestantizma).
Aktualnost (vprašanja) Trubarjeve podobe je neposredno na
različne načine izražena v treh prispevkih. Prispevek Igorja Grdine
Obstati, ko se vse šibi, ki smo mu dali mesto uvodnika, ponudi pro-
nicljivo branje sicer malokdaj opaženih Trubarjevih besed v opomin/
oporo/spodbudo v naših sedanjih soočanjih in doživljanjih (ki so s
svoje strani usmerila avtorjevo pozornost k do sedaj preveč prezrtim
Trubarjevim besedam in opredelitvam). Matjaž Kmecl pokaže, kako
Gorazdu Kocijančiču v pesniški zbirki Primož Trubar zapušča Ljubljano
– ob zavračanju ikonostasne Trubarjeve podobe kot obrabljene, celo
»smešne«, »nevznemirljive« – zgodovinski Trubar in njegova osebna
vera služi kot izziv in opora za izražanje lastne osebne vere in
doživljanja – pa čeprav, dodajmo, pesnikova vera drsi na polje mistike
neizrekljivega, medtem ko Trubarjeva, nasprotno, reformatorsko
zadržano ostaja/vztraja pri besedi izrečenega in zapisanega (»samo
po besedi, samo po Pismu«). Z »romantično«, narodno-kulturno
apoteozo in podobo Trubarja se kritično ukvarja zgodovinar Sašo
Jerše ter opozarja na razhajanje med Trubarjem (z njegovo vero, v
njegovem času) in Trubarjevimi podobami, ki so nastale v poznejših
in drugačnih časih.
5
BESEDA UREDNIKA
Letošnja bera prispevkov ob vsej raznolikosti izraža in potrjuje
dve osnovni spoznanji, ki sta nas vodili pri ustanovitvi in snovanju
naše revije: aktualnost (vprašanja) Trubarjeve podobe in dejstvo, da
vprašanja protestantizma niso samo vprašanja protestantizma,
ampak tudi civilizacijska, kulturna in eksistencialna vprašanja (in –
z druge strani – da so ta vprašanja tudi vprašanja protestantizma).
Aktualnost (vprašanja) Trubarjeve podobe je neposredno na
različne načine izražena v treh prispevkih. Prispevek Igorja Grdine
Obstati, ko se vse šibi, ki smo mu dali mesto uvodnika, ponudi pro-
nicljivo branje sicer malokdaj opaženih Trubarjevih besed v opomin/
oporo/spodbudo v naših sedanjih soočanjih in doživljanjih (ki so s
svoje strani usmerila avtorjevo pozornost k do sedaj preveč prezrtim
Trubarjevim besedam in opredelitvam). Matjaž Kmecl pokaže, kako
Gorazdu Kocijančiču v pesniški zbirki Primož Trubar zapušča Ljubljano
– ob zavračanju ikonostasne Trubarjeve podobe kot obrabljene, celo
»smešne«, »nevznemirljive« – zgodovinski Trubar in njegova osebna
vera služi kot izziv in opora za izražanje lastne osebne vere in
doživljanja – pa čeprav, dodajmo, pesnikova vera drsi na polje mistike
neizrekljivega, medtem ko Trubarjeva, nasprotno, reformatorsko
zadržano ostaja/vztraja pri besedi izrečenega in zapisanega (»samo
po besedi, samo po Pismu«). Z »romantično«, narodno-kulturno
apoteozo in podobo Trubarja se kritično ukvarja zgodovinar Sašo
Jerše ter opozarja na razhajanje med Trubarjem (z njegovo vero, v
njegovem času) in Trubarjevimi podobami, ki so nastale v poznejših
in drugačnih časih.
5
