Page 11 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 11
BESEDA UREDNIKA
o reformnih prizadevanjih ljubljanskega škofa Franca Kazianerja in
njegovem odnosu do Trubarja, Franc Kuzmič o protestantizmu pri
ogrskih Slovencih do tolerančnega patenta).
Rubrika Bilo je povedano tokrat ponovno prinese pred oči
pregledni niz odstavkov o reformaciji na Štajerskem iz knjige uglednega
in zaslužnega katoliškega zgodovinarja Franca Kovačiča iz leta 1929
Tudi v tem primeru rubrika dobro služi temu, da (z)vemo, kaj se je
takrat vedelo in kako se je na vedeno gledalo: tako laže uvidimo, kaj
vemo danes drugače, kaj od že vedenega in povedanega se je potrdilo
in utrdilo, kaj pa smo prezrli ali pozabili.
Razlgledi in vpogledi so tudi tokrat pisani po vsebini in pri-
stopih. Tematski pomen prispevkov Cvetke Hedžet Tóth o Küngo-
vem predavanju v Mariboru in Matjaža Kmecla o Trubarju in poeziji
Gorazda Kocijančiča smo že poudarili. Miha Glavan predstavlja
zbornik, ki je leta 2011 izšel iz jubilejnega Trubarjevega simpozija v
Tübingenu leta 2008. Violeta Vladimira Mesarič Jazbinšek kot na-
mestnica vikarja v slovenski vojski s prispevkom o duhovni oskrbi
med vojaki na specifičen način dopolnjuje in ilustrira tako proble-
matiko tolerance do manjšin kot sodobnega verskega pluralizma in
odnosa do njega, o katerih govore članki v rubriki z razpravami in
študijami. Urška Mirt z novo temo ženskega duhovništva hkrati
(dodatno k članku Gorazda Andrejča) osvetljuje angleški prote-
stantizem. Stane Jurca piše o izsledkih glede poti Dalmatinove Biblije
čez Korenski prehod. Predstavljena je tudi prireditev Valdenške
evangelijske cerkve v Trstu, na kateri je sodeloval s predavanjem iz
zgodovine te cerkve naš sodelavec Matjaž Jurca; valdencem smo v
lanski številki naše revije posvetili pozornost z njegovo in Hoferjevo
študijo.
Portret je letos namenjen Bredi Pogorelec (1928–2006), profe-
sorici slovenskega knjižnega jezika na Filozofski fakulteti Univerze
v Ljubljani. Članek Igorja Grdine, ki je napisan ob izidu njenih
posthumno izdanih izbranih del, je zaslužen in temeljit hommage
njenemu delu tudi pri proučevanja slovenskega protestantizma.
Rubrika Prevodi objavlja še neprevedene dokumente in temeljnja
besedila svetovnega in domačega protestantizma. Prevodom spisov
Zwinglija, Calvina, Melanchthona, Troeltscha, pa odlomkov luteran-
9
o reformnih prizadevanjih ljubljanskega škofa Franca Kazianerja in
njegovem odnosu do Trubarja, Franc Kuzmič o protestantizmu pri
ogrskih Slovencih do tolerančnega patenta).
Rubrika Bilo je povedano tokrat ponovno prinese pred oči
pregledni niz odstavkov o reformaciji na Štajerskem iz knjige uglednega
in zaslužnega katoliškega zgodovinarja Franca Kovačiča iz leta 1929
Tudi v tem primeru rubrika dobro služi temu, da (z)vemo, kaj se je
takrat vedelo in kako se je na vedeno gledalo: tako laže uvidimo, kaj
vemo danes drugače, kaj od že vedenega in povedanega se je potrdilo
in utrdilo, kaj pa smo prezrli ali pozabili.
Razlgledi in vpogledi so tudi tokrat pisani po vsebini in pri-
stopih. Tematski pomen prispevkov Cvetke Hedžet Tóth o Küngo-
vem predavanju v Mariboru in Matjaža Kmecla o Trubarju in poeziji
Gorazda Kocijančiča smo že poudarili. Miha Glavan predstavlja
zbornik, ki je leta 2011 izšel iz jubilejnega Trubarjevega simpozija v
Tübingenu leta 2008. Violeta Vladimira Mesarič Jazbinšek kot na-
mestnica vikarja v slovenski vojski s prispevkom o duhovni oskrbi
med vojaki na specifičen način dopolnjuje in ilustrira tako proble-
matiko tolerance do manjšin kot sodobnega verskega pluralizma in
odnosa do njega, o katerih govore članki v rubriki z razpravami in
študijami. Urška Mirt z novo temo ženskega duhovništva hkrati
(dodatno k članku Gorazda Andrejča) osvetljuje angleški prote-
stantizem. Stane Jurca piše o izsledkih glede poti Dalmatinove Biblije
čez Korenski prehod. Predstavljena je tudi prireditev Valdenške
evangelijske cerkve v Trstu, na kateri je sodeloval s predavanjem iz
zgodovine te cerkve naš sodelavec Matjaž Jurca; valdencem smo v
lanski številki naše revije posvetili pozornost z njegovo in Hoferjevo
študijo.
Portret je letos namenjen Bredi Pogorelec (1928–2006), profe-
sorici slovenskega knjižnega jezika na Filozofski fakulteti Univerze
v Ljubljani. Članek Igorja Grdine, ki je napisan ob izidu njenih
posthumno izdanih izbranih del, je zaslužen in temeljit hommage
njenemu delu tudi pri proučevanja slovenskega protestantizma.
Rubrika Prevodi objavlja še neprevedene dokumente in temeljnja
besedila svetovnega in domačega protestantizma. Prevodom spisov
Zwinglija, Calvina, Melanchthona, Troeltscha, pa odlomkov luteran-
9
