Page 9 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 9
BESEDA UREDNIKA
zija je bil Hans Küng nedvomno častni gost in tudi v reviji želimo z
več objavami počastiti njegovo delo. Hans Küng je tako rekoč začel
svojo teološko pot leta 1957 z doktorsko disertacijo o nauku o
opravičenju pri Karlu Barthu. V prijaznem predgovoru h knjižni
izdaji disertacije je Karl Barth potrdil, da je Küng korektno in
natančno povzel njegovo pojmovanje opravičenja iz njegovih dote-
danjih 10 zvezkov Cerkvene dogmatike. Po Küngu je Barthovo poj-
movanje v soglasju s pravilno razumljenim naukom Rimskokato-
liške cerkve. Barth je k temu dodal: »Če je to, kar v svojem delu
razvijate kot nauk Rimskokatoliške cerkve, res njen nauk, potem
moram seveda potrditi, da moj nauk o opravičenju soglaša z nje-
nim.Toda o tem boste morali razpravljati s svojimi.« (Štiri desetletja
pozneje so predstavniki RKC in Svetovne luteranske zveze leta 1999
v Augsburgu podpisali izjavo o soglasju pri nauku o opravičenju –
toda diskusije o posameznih vidikih še vedno trajajo med teologi
znotraj cerkva in med njimi.) Korektnost, natančnost, samoomeje-
vanje, ki jih je Küng izpričal v dialogu med katoličani in protestanti
v tej središčni teološki temi, so bili dobra popotnica in so še danes
spodbuda pri njegovem prizadevanju za »mir med religijami« kot
pomembnem pogoju za mir med ljudmi na svetu.
Po uvodniku Igroja Grdine se rubrika Razprave, študije začenja
z dvema prispevkoma avstrijskih avtorjev. Karl W. Schwarz piše o
jožefinskem tolerančnem patentu in njegovem pomenu za evange-
ličansko manjšino v Sloveniji. Pri tem posebej opozori na žal še danes
obstoječe odmeve takratnega ozkega pojmovanja tolerance v katoli-
škem cerkvenem obravnavanju »mešanih zakonov« in konfesionalne
vzgoje otrok v njih, kar še vedno čaka na uveljavitev sodobnega duha
tolerance in ekumenizma. Članek na Koroškem živečega mlajšega
dunajskega zgodovinarja Alexandra Hanisch-Wolframa zasluži po-
zornost slovenske javnosti zaradi tehtne vzporedne obravnave polo-
žaja in odnosov dveh koroških manjšin – protestantov in Slovencev
– v zanju usodnih letih 1780–1945. Pri tem ne gre za zasebno-lju-
biteljsko raziskavo in razpravo, ampak za projekt, ki ga je finansirala
Evangeličanska akademija Koroške in ki je obsežno predstavljen in
dokumentiran v knjigi Protestanten und Slowenen in Kärnten: Wege und
Kreuzwege zweier Minderheiten 1780–1945 (Verlag Johannes Heyn,
7
zija je bil Hans Küng nedvomno častni gost in tudi v reviji želimo z
več objavami počastiti njegovo delo. Hans Küng je tako rekoč začel
svojo teološko pot leta 1957 z doktorsko disertacijo o nauku o
opravičenju pri Karlu Barthu. V prijaznem predgovoru h knjižni
izdaji disertacije je Karl Barth potrdil, da je Küng korektno in
natančno povzel njegovo pojmovanje opravičenja iz njegovih dote-
danjih 10 zvezkov Cerkvene dogmatike. Po Küngu je Barthovo poj-
movanje v soglasju s pravilno razumljenim naukom Rimskokato-
liške cerkve. Barth je k temu dodal: »Če je to, kar v svojem delu
razvijate kot nauk Rimskokatoliške cerkve, res njen nauk, potem
moram seveda potrditi, da moj nauk o opravičenju soglaša z nje-
nim.Toda o tem boste morali razpravljati s svojimi.« (Štiri desetletja
pozneje so predstavniki RKC in Svetovne luteranske zveze leta 1999
v Augsburgu podpisali izjavo o soglasju pri nauku o opravičenju –
toda diskusije o posameznih vidikih še vedno trajajo med teologi
znotraj cerkva in med njimi.) Korektnost, natančnost, samoomeje-
vanje, ki jih je Küng izpričal v dialogu med katoličani in protestanti
v tej središčni teološki temi, so bili dobra popotnica in so še danes
spodbuda pri njegovem prizadevanju za »mir med religijami« kot
pomembnem pogoju za mir med ljudmi na svetu.
Po uvodniku Igroja Grdine se rubrika Razprave, študije začenja
z dvema prispevkoma avstrijskih avtorjev. Karl W. Schwarz piše o
jožefinskem tolerančnem patentu in njegovem pomenu za evange-
ličansko manjšino v Sloveniji. Pri tem posebej opozori na žal še danes
obstoječe odmeve takratnega ozkega pojmovanja tolerance v katoli-
škem cerkvenem obravnavanju »mešanih zakonov« in konfesionalne
vzgoje otrok v njih, kar še vedno čaka na uveljavitev sodobnega duha
tolerance in ekumenizma. Članek na Koroškem živečega mlajšega
dunajskega zgodovinarja Alexandra Hanisch-Wolframa zasluži po-
zornost slovenske javnosti zaradi tehtne vzporedne obravnave polo-
žaja in odnosov dveh koroških manjšin – protestantov in Slovencev
– v zanju usodnih letih 1780–1945. Pri tem ne gre za zasebno-lju-
biteljsko raziskavo in razpravo, ampak za projekt, ki ga je finansirala
Evangeličanska akademija Koroške in ki je obsežno predstavljen in
dokumentiran v knjigi Protestanten und Slowenen in Kärnten: Wege und
Kreuzwege zweier Minderheiten 1780–1945 (Verlag Johannes Heyn,
7
