Page 286 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 286
PORTRETI
Za slovensko protestantistiko je prav gotovo najpomembnejši velik
Berčičev prispevek k raziskovanju slovenskih knjig iz 16. stoletja.
Preučevanje tako starega gradiva zahteva temeljito poznavanje gra-
divskih osnov, torej konkretnih primerkov tiskov in rokopisov v
evropskih in slovenskih nahajališčih. Za literarnozgodovinsko in je-
zikoslovno preučevanje je pripravil temeljno knjigo Das slowenische
Wort in den Drucken des 16. Jahrhunderts (München: Rudolf Trofe-
nik, 1968; 268 str. besedila, 68 str. slik, prilog). Delo je še zmeraj iz-
hodišče za nove raziskave in ga skoraj brez izjeme citirajo vsi razisko-
valci slovenske reformacije. Gradivo zanj je Berčič dobil v popisih ti-
skov, ki jih je dalj časa ustvarjal in posamično objavljal Mirko Rupel,
pa seveda iz lastnih najdb in popisov gradiva doma in v tujini.
V knjigi je Berčič popisal vse dotlej znane primerke protestantskih
tiskov, ki vsebujejo tudi slovensko besedilo, zgolj tujejezičnih ni upo-
števal (tudi cirilskih in glagolskih ne). Ugotovil je, da jih hranijo v 60
nahajališčih po Evropi in izven nje, naštel je 203 skupaj znanih izvo-
dov, novo registriranih 79; najbogatejšo zbirko ima Ljubljana (61
kosov, od tega 45 izvodov v NUK).
Knjižni popis vsebuje 56 enot (naslovov). V uvodu je Berčič razlo-
žil svojo metodologijo popisa, po kateri vsak zapis bibliografske
enote vsebuje glavno značnico, tehniško in vsebinsko opombo in
podatke o nahajališčih. Opis vsebine navaja oštevilčene strani začet-
kov in koncev vsakega besedila, posebej prazne strani, tiskovne napa-
ke (npr. v številčenju) idr. Bibliografski popisi so razvrščeni po kro-
nološkem redu od 1515 (puntarski letak) do 1599 (Biblia sacra), v
letih, ko je izšlo več knjig, te razvršča po času izida, če je znan. Knjiga
ima še več dragocenih dodatkov in dopolnil: uvod (kratek pregled
ustvarjalnosti, glavni avtorji, kratek pregled dosedanjih raziskav),
kazalo avtorjev, kazalo tiskarskih krajev, literaturo in slikovne priloge
(84 naslovnic).
Ob dolgoletnem preučevanju slovenskih protestantskih tiskov mu
je seveda nastalo več krajših in daljših strokovnih spisov, ki jih je ob-
javljal kot spremne študije, uvode in komentarje k reprintom sloven-
ske protestantike ali v razstavnih katalogih. Pri tem je bil vselej izčr-
pen in natančen. Ker so ti prispevki pomembni za naše področje, jih
navajamo v celoti (v skrajšani bibliografski podobi).
284
Za slovensko protestantistiko je prav gotovo najpomembnejši velik
Berčičev prispevek k raziskovanju slovenskih knjig iz 16. stoletja.
Preučevanje tako starega gradiva zahteva temeljito poznavanje gra-
divskih osnov, torej konkretnih primerkov tiskov in rokopisov v
evropskih in slovenskih nahajališčih. Za literarnozgodovinsko in je-
zikoslovno preučevanje je pripravil temeljno knjigo Das slowenische
Wort in den Drucken des 16. Jahrhunderts (München: Rudolf Trofe-
nik, 1968; 268 str. besedila, 68 str. slik, prilog). Delo je še zmeraj iz-
hodišče za nove raziskave in ga skoraj brez izjeme citirajo vsi razisko-
valci slovenske reformacije. Gradivo zanj je Berčič dobil v popisih ti-
skov, ki jih je dalj časa ustvarjal in posamično objavljal Mirko Rupel,
pa seveda iz lastnih najdb in popisov gradiva doma in v tujini.
V knjigi je Berčič popisal vse dotlej znane primerke protestantskih
tiskov, ki vsebujejo tudi slovensko besedilo, zgolj tujejezičnih ni upo-
števal (tudi cirilskih in glagolskih ne). Ugotovil je, da jih hranijo v 60
nahajališčih po Evropi in izven nje, naštel je 203 skupaj znanih izvo-
dov, novo registriranih 79; najbogatejšo zbirko ima Ljubljana (61
kosov, od tega 45 izvodov v NUK).
Knjižni popis vsebuje 56 enot (naslovov). V uvodu je Berčič razlo-
žil svojo metodologijo popisa, po kateri vsak zapis bibliografske
enote vsebuje glavno značnico, tehniško in vsebinsko opombo in
podatke o nahajališčih. Opis vsebine navaja oštevilčene strani začet-
kov in koncev vsakega besedila, posebej prazne strani, tiskovne napa-
ke (npr. v številčenju) idr. Bibliografski popisi so razvrščeni po kro-
nološkem redu od 1515 (puntarski letak) do 1599 (Biblia sacra), v
letih, ko je izšlo več knjig, te razvršča po času izida, če je znan. Knjiga
ima še več dragocenih dodatkov in dopolnil: uvod (kratek pregled
ustvarjalnosti, glavni avtorji, kratek pregled dosedanjih raziskav),
kazalo avtorjev, kazalo tiskarskih krajev, literaturo in slikovne priloge
(84 naslovnic).
Ob dolgoletnem preučevanju slovenskih protestantskih tiskov mu
je seveda nastalo več krajših in daljših strokovnih spisov, ki jih je ob-
javljal kot spremne študije, uvode in komentarje k reprintom sloven-
ske protestantike ali v razstavnih katalogih. Pri tem je bil vselej izčr-
pen in natančen. Ker so ti prispevki pomembni za naše področje, jih
navajamo v celoti (v skrajšani bibliografski podobi).
284
