Page 285 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 285
MIHA GLAVAN
tations- und Informationswesen, 1976. Biblos – Shriften 84 ). Več-
stransko, a vselej s slovensko kulturno zgodovino povezano, je tudi
njegovo uredniško delo pri revijah in zbornikih (Loški razgledi; Knjižni-
ca; Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slowenen; Das slowenische Bibli-
othekswesen; Zbornik Narodne in univerzitetne knjižnice; Zakladi Narodne
in univerzitetne knjižnice idr.).
Berčičeve strokovne, delovne in etične odličnosti seveda ni bilo
mogoče spregledati. Na svojem ožjem stanovske področju je prejel
Čopovo diplomo,
26. aprila 2010 pa ga je predsednik Republike Slovenije dr. Danilo
Türk odlikoval z zlatim redom za zasluge za življenjsko delo na po-
dročju bibliotekarstva in literarne zgodovine. Filozofska fakulteta ga
ohranja v trajnem spominu tako, da njen Oddelek za bibliotekarstvo
vsako leto podeljuje po njem imenovane nagrade za dosežke v stroki.
Raziskovalec slovenskega reformacijskega slovstva
Ko je Branko Berčič leta 1951 pričel svoje delo v Rokopisnem od-
delku slovenske nacionalne knjižnice, se mu je odpiralo predvsem
delo pri obdelavi srednjeveškega rokopisnega gradiva in starejših
slovenskih in tujih tiskov. Fondu inkunabul se je bolj temeljito po-
svečal Alfonz Gspan in o njem napisal obsežno znanstveno monogra-
fijo. Natančno in podrobneje je Berčič katalogiziral do tedaj le pre-
gledno popisane srednjeveške rokopise, kodekse in fragmente, popis
pa je s širšo kulturnozgodovinsko oznako objavil v knjižici Mittel
alterlichte Handschriften der National- und Universitätsbibliothek
in Ljubljana (München: Rudolf Trofenik 1965. Litterae Slovenicae 3).
Kataložno obdelavo je s sodelavci razširil še na poznejše rokopise in
gradivo objavil v novo zasnovani zbirki Katalog rokopisov Narodne
in univerzitetne knjižnice v Ljubljani; zanjo je pripravil štiri zvezke,
dva kot avtor in dva v soavtorstvu. Starejše slovenske tiske in izbrane
rokopise je predstavljal na večjih priložnostnih razstavah in jih ko-
mentiral v izčrpnih katalogih, npr. Ivan Cankar, 1969 (tudi v Slavi-
stični reviji, 1969); Tiski od 15. do konca 18. stoletja, Trst, Celovec in
Ljubljana, 1978; Zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice, 1982 idr.
283
tations- und Informationswesen, 1976. Biblos – Shriften 84 ). Več-
stransko, a vselej s slovensko kulturno zgodovino povezano, je tudi
njegovo uredniško delo pri revijah in zbornikih (Loški razgledi; Knjižni-
ca; Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slowenen; Das slowenische Bibli-
othekswesen; Zbornik Narodne in univerzitetne knjižnice; Zakladi Narodne
in univerzitetne knjižnice idr.).
Berčičeve strokovne, delovne in etične odličnosti seveda ni bilo
mogoče spregledati. Na svojem ožjem stanovske področju je prejel
Čopovo diplomo,
26. aprila 2010 pa ga je predsednik Republike Slovenije dr. Danilo
Türk odlikoval z zlatim redom za zasluge za življenjsko delo na po-
dročju bibliotekarstva in literarne zgodovine. Filozofska fakulteta ga
ohranja v trajnem spominu tako, da njen Oddelek za bibliotekarstvo
vsako leto podeljuje po njem imenovane nagrade za dosežke v stroki.
Raziskovalec slovenskega reformacijskega slovstva
Ko je Branko Berčič leta 1951 pričel svoje delo v Rokopisnem od-
delku slovenske nacionalne knjižnice, se mu je odpiralo predvsem
delo pri obdelavi srednjeveškega rokopisnega gradiva in starejših
slovenskih in tujih tiskov. Fondu inkunabul se je bolj temeljito po-
svečal Alfonz Gspan in o njem napisal obsežno znanstveno monogra-
fijo. Natančno in podrobneje je Berčič katalogiziral do tedaj le pre-
gledno popisane srednjeveške rokopise, kodekse in fragmente, popis
pa je s širšo kulturnozgodovinsko oznako objavil v knjižici Mittel
alterlichte Handschriften der National- und Universitätsbibliothek
in Ljubljana (München: Rudolf Trofenik 1965. Litterae Slovenicae 3).
Kataložno obdelavo je s sodelavci razširil še na poznejše rokopise in
gradivo objavil v novo zasnovani zbirki Katalog rokopisov Narodne
in univerzitetne knjižnice v Ljubljani; zanjo je pripravil štiri zvezke,
dva kot avtor in dva v soavtorstvu. Starejše slovenske tiske in izbrane
rokopise je predstavljal na večjih priložnostnih razstavah in jih ko-
mentiral v izčrpnih katalogih, npr. Ivan Cankar, 1969 (tudi v Slavi-
stični reviji, 1969); Tiski od 15. do konca 18. stoletja, Trst, Celovec in
Ljubljana, 1978; Zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice, 1982 idr.
283
