Page 281 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 281
PORTRETI
Mihael Glavan
BRANKO BER^I^
Obetajoč literarni zgodovinar
Branko Berčič (Šmalčja vas pri Šentjerneju, 12. januar 1927 – Škof
ja Loka, 12. januar 2013) je bil v več pogledih izjemen, spoštovanja
vreden in deležen strokovnjak, etično pokončen in dosleden, vzoren
delavec. Gotovo sta ga tako oblikovala njegov rod in družina, pa tudi
grob, a izzivov poln medvojni in povojni čas. Njegov univerzitetni
študij na ljubljanski slavistiki se je pričel v zmedenem času takoj po
drugi svetovni vojni, jeseni 1946, ko je bilo treba zaradi vojnih razmer
najprej še dopolniti in zaokrožiti gimnazijsko izobraževanje. Z ured-
bo 23. maja 1945 je univerza v Ljubljani začela delovati v polnem
obsegu. Univerzitetni učitelji so se postopoma vračali na svoja delov-
na področja, prihajali so novi. V prvem desetletju so v študijskem
procesu še prevladovala tradicionalna načela.
Prva povojna študentska generacija slavistov na ljubljanski Filo-
zofski fakulteti je še imela nekaj starejših profesorjev, ki so nadalje-
vali slovensko akademsko jezikoslovje in literarno zgodovino: Frana
Ramovša, Rajka Nahtigala, Karla Oštirja, Franceta Kidriča in Antona
Ocvirka. V času Berčičevega študija so se jim pridružili še nekoliko
mlajši, a znanstveno in publicistično že uveljavljeni profesorji: Marja
Boršnikova, Anton Slodnjak in Mirko Rupel. Ob njih seveda tudi
nekaj rusistov in predavateljev za srbski in hrvaški jezik z njunima
literaturama, saj so bili tedanji študentje slavisti deležni temeljite in
široke slavistične izobrazbe.
Tedanji študij slavistike je na literarnovednem in jezikoslovnem
področju temeljil na pozitivizmu. Prizadevnemu in nadarjenemu
279
Mihael Glavan
BRANKO BER^I^
Obetajoč literarni zgodovinar
Branko Berčič (Šmalčja vas pri Šentjerneju, 12. januar 1927 – Škof
ja Loka, 12. januar 2013) je bil v več pogledih izjemen, spoštovanja
vreden in deležen strokovnjak, etično pokončen in dosleden, vzoren
delavec. Gotovo sta ga tako oblikovala njegov rod in družina, pa tudi
grob, a izzivov poln medvojni in povojni čas. Njegov univerzitetni
študij na ljubljanski slavistiki se je pričel v zmedenem času takoj po
drugi svetovni vojni, jeseni 1946, ko je bilo treba zaradi vojnih razmer
najprej še dopolniti in zaokrožiti gimnazijsko izobraževanje. Z ured-
bo 23. maja 1945 je univerza v Ljubljani začela delovati v polnem
obsegu. Univerzitetni učitelji so se postopoma vračali na svoja delov-
na področja, prihajali so novi. V prvem desetletju so v študijskem
procesu še prevladovala tradicionalna načela.
Prva povojna študentska generacija slavistov na ljubljanski Filo-
zofski fakulteti je še imela nekaj starejših profesorjev, ki so nadalje-
vali slovensko akademsko jezikoslovje in literarno zgodovino: Frana
Ramovša, Rajka Nahtigala, Karla Oštirja, Franceta Kidriča in Antona
Ocvirka. V času Berčičevega študija so se jim pridružili še nekoliko
mlajši, a znanstveno in publicistično že uveljavljeni profesorji: Marja
Boršnikova, Anton Slodnjak in Mirko Rupel. Ob njih seveda tudi
nekaj rusistov in predavateljev za srbski in hrvaški jezik z njunima
literaturama, saj so bili tedanji študentje slavisti deležni temeljite in
široke slavistične izobrazbe.
Tedanji študij slavistike je na literarnovednem in jezikoslovnem
področju temeljil na pozitivizmu. Prizadevnemu in nadarjenemu
279
