Page 295 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 295
KRONIKA
pomembna za človeka in za skupnost. Prav ta etika odgovornosti in
dolžnosti je še posebej pomembno prispevala k razumevanju pomena
izobraževanja, intelektualnega dela ter vsestranske ustvarjalnosti. Ni
presenetljivo, da so še danes – tako gospodarsko kot tudi po spošto-
vanju človekovih pravic in po drugih izkazih civiliziranosti – najuspe-
šnejše prav tiste države zahodnega sveta, ki so najbolje ponotranjile
ta pomembna sporočila reformacije.
Za slovenski narod je bila reformacija ključno dejanje našega etnič-
nega razvoja. S slovenskimi protestanti – Trubarjem, Dalmatinom,
Bohoričem in drugimi – je slovensko ljudstvo postalo narod knjige
in narod kulture. Knjiga, jezik in kultura so postali izjemno močni
dejavniki povezovanja naroda, ki je dolga stoletja živel razdeljen v več
upravnih in državnih enotah in v mnogih vsaksebnih dialektih. Slo-
venci smo nastali in obstali kot kulturna nacija in na začetku te na-
cije je bila beseda – zapisana v Trubarjevem katekizmu in abecedniku,
v prevodih bibličnih tekstov, v prvi slovenski slovnici in v številnih
drugih delih. Dodaten in pomemben del tega razvoja slovenskega
knjižnega izražanja je potekal v Prekmurju, najprej v delih Števana
Küzmiča. S knjigo in kulturo se je izročilo slovenskih protestantov
ohranjalo skozi vso našo zgodovino.
Prispevek slovenskih evangeličanov k nastanku in razvoju sloven-
skega naroda ter k našemu skupnemu duhovnemu in kulturnemu
bogastvu je bil in ostaja izjemno dragocen. Zato se želim tudi danes,
ob tej slovesni priložnosti, kot predsednik Republike Slovenije, zahva-
liti slovenskim evangeličanom za prispevek, ki so ga dali in ki ga
dajete še danes za vsestranski razvoj našega naroda in države.
Slovenski narod je sporočila reformacije ponotranjil že zgodaj in
jih v znatni meri ohranil tudi v kasnejših obdobjih zgodovine, navzlic
političnim, verskim in drugim okoliščinam, ki so onemogočile, da bi
vrednote reformacije postale dominantna značilnost slovenskega
verskega in kulturnega razvoja. Nekatere sadove reformacije je v naših
krajih sprejela tudi sicer zmagovita protireformacija. V tem se je izra-
zila, četudi le v minimalni količini, temeljna človeška sposobnost
privzemanja dobrih idej, ne glede na njihovo poreklo. Vendar je bilo
to premalo. Protireformacija je bila v svoji prevladi ostra. Pa tudi v
naši kasnejši, težki in delitev polni zgodovini se žal ni uspela dovolj
293
pomembna za človeka in za skupnost. Prav ta etika odgovornosti in
dolžnosti je še posebej pomembno prispevala k razumevanju pomena
izobraževanja, intelektualnega dela ter vsestranske ustvarjalnosti. Ni
presenetljivo, da so še danes – tako gospodarsko kot tudi po spošto-
vanju človekovih pravic in po drugih izkazih civiliziranosti – najuspe-
šnejše prav tiste države zahodnega sveta, ki so najbolje ponotranjile
ta pomembna sporočila reformacije.
Za slovenski narod je bila reformacija ključno dejanje našega etnič-
nega razvoja. S slovenskimi protestanti – Trubarjem, Dalmatinom,
Bohoričem in drugimi – je slovensko ljudstvo postalo narod knjige
in narod kulture. Knjiga, jezik in kultura so postali izjemno močni
dejavniki povezovanja naroda, ki je dolga stoletja živel razdeljen v več
upravnih in državnih enotah in v mnogih vsaksebnih dialektih. Slo-
venci smo nastali in obstali kot kulturna nacija in na začetku te na-
cije je bila beseda – zapisana v Trubarjevem katekizmu in abecedniku,
v prevodih bibličnih tekstov, v prvi slovenski slovnici in v številnih
drugih delih. Dodaten in pomemben del tega razvoja slovenskega
knjižnega izražanja je potekal v Prekmurju, najprej v delih Števana
Küzmiča. S knjigo in kulturo se je izročilo slovenskih protestantov
ohranjalo skozi vso našo zgodovino.
Prispevek slovenskih evangeličanov k nastanku in razvoju sloven-
skega naroda ter k našemu skupnemu duhovnemu in kulturnemu
bogastvu je bil in ostaja izjemno dragocen. Zato se želim tudi danes,
ob tej slovesni priložnosti, kot predsednik Republike Slovenije, zahva-
liti slovenskim evangeličanom za prispevek, ki so ga dali in ki ga
dajete še danes za vsestranski razvoj našega naroda in države.
Slovenski narod je sporočila reformacije ponotranjil že zgodaj in
jih v znatni meri ohranil tudi v kasnejših obdobjih zgodovine, navzlic
političnim, verskim in drugim okoliščinam, ki so onemogočile, da bi
vrednote reformacije postale dominantna značilnost slovenskega
verskega in kulturnega razvoja. Nekatere sadove reformacije je v naših
krajih sprejela tudi sicer zmagovita protireformacija. V tem se je izra-
zila, četudi le v minimalni količini, temeljna človeška sposobnost
privzemanja dobrih idej, ne glede na njihovo poreklo. Vendar je bilo
to premalo. Protireformacija je bila v svoji prevladi ostra. Pa tudi v
naši kasnejši, težki in delitev polni zgodovini se žal ni uspela dovolj
293
