Page 296 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 296
KRONIKA
dobro uveljaviti človeška sposobnost privzemanja dobrih idej druge-
ga, tolerantnost in zmožnost upoštevanja, da kdor ni z nami, ni
nujno proti nam. Vse naše kasnejše delitve in prevlade je označevala
izključujoča ideološka neizprosnost.
Vendar razmislimo: Morebiti pa je v današnji Sloveniji kljub vsej
naši zgodovini že na voljo dovolj sposobnosti za večjo tolerantnost
in vključevanje. Morebiti pa je pri nas že dovolj sposobnosti za bolj
strpen dialog med nosilci različnih idejnih tradicij, za to, da drug
drugega ne izključujemo in da razvijemo politični pluralizem v vsej
njegovi polni moči, a hkrati tudi z občutkom za drugega in za skup-
nost?
Do neke mere to našo tiho zmožnost vsrkanja drugih odtenkov
in prvin izkazuje prav praznik reformacije, saj se je obdržal skozi vse
sapice in piše kulturnega boja, ki se razplamteva zadnja leta. Tako z
njim resnično praznujemo. Ne praznujemo pa le poguma in dosežkov
prvih Slovencev in slovenskih Evropejcev, ampak tudi naše sprejema-
nje zgodovine, ki nam je lahko vsem mati in učiteljica. Praznujemo
tudi našo pripravljenost za soočanje s temeljnimi vprašanji o človeku
in skupnosti ter za iskanje dobrih poti naprej.
Vprašanja, ki si jih postavljamo ob dnevu reformacije, so globoka
in pomembna za našo prihodnost. Niso pa samo naša. Na tak ali
drugačen način se postavljajo vsemu svetu. Tako kot drugi narodi
smo tudi Slovenci v naši zgodovini delili usodo sveta in se v različnih
zgodovinskih obdobjih odločali za rešitve, ki so nam omogočile raz
voj, vse do našega časa, ko smo si izborili lastno državo ter zasluženo
mesto v Evropi in v svetovni skupnosti narodov. In tako smo danes
neposredno soočeni z vsemi velikimi vprašanji sveta. Nobenemu od
njih se ne moremo izogniti z izgovorom, ki je bil nekoč naša značil-
nost, češ da so velika vprašanja pač samo za velike narode.
Za kakšna vprašanja gre? Na prvem mestu so etična. Ali obstaja
svetovni etos ali vsaj možnost, da ga povzamemo iz najboljših prvin
vseh poglavitnih filozofskih in verskih izročil ter iz najboljših misel-
nih tokov našega časa? Bodimo optimisti in gradimo na obstoječem
soglasju o temeljnih vrednotah, o temeljnih moralnih odgovorih in
trdnih, zavezujočih standardih, izraženih v že veljavnem mednarod
nem kodeksu človekovih pravic. Prav v teh standardih bomo našli
294
dobro uveljaviti človeška sposobnost privzemanja dobrih idej druge-
ga, tolerantnost in zmožnost upoštevanja, da kdor ni z nami, ni
nujno proti nam. Vse naše kasnejše delitve in prevlade je označevala
izključujoča ideološka neizprosnost.
Vendar razmislimo: Morebiti pa je v današnji Sloveniji kljub vsej
naši zgodovini že na voljo dovolj sposobnosti za večjo tolerantnost
in vključevanje. Morebiti pa je pri nas že dovolj sposobnosti za bolj
strpen dialog med nosilci različnih idejnih tradicij, za to, da drug
drugega ne izključujemo in da razvijemo politični pluralizem v vsej
njegovi polni moči, a hkrati tudi z občutkom za drugega in za skup-
nost?
Do neke mere to našo tiho zmožnost vsrkanja drugih odtenkov
in prvin izkazuje prav praznik reformacije, saj se je obdržal skozi vse
sapice in piše kulturnega boja, ki se razplamteva zadnja leta. Tako z
njim resnično praznujemo. Ne praznujemo pa le poguma in dosežkov
prvih Slovencev in slovenskih Evropejcev, ampak tudi naše sprejema-
nje zgodovine, ki nam je lahko vsem mati in učiteljica. Praznujemo
tudi našo pripravljenost za soočanje s temeljnimi vprašanji o človeku
in skupnosti ter za iskanje dobrih poti naprej.
Vprašanja, ki si jih postavljamo ob dnevu reformacije, so globoka
in pomembna za našo prihodnost. Niso pa samo naša. Na tak ali
drugačen način se postavljajo vsemu svetu. Tako kot drugi narodi
smo tudi Slovenci v naši zgodovini delili usodo sveta in se v različnih
zgodovinskih obdobjih odločali za rešitve, ki so nam omogočile raz
voj, vse do našega časa, ko smo si izborili lastno državo ter zasluženo
mesto v Evropi in v svetovni skupnosti narodov. In tako smo danes
neposredno soočeni z vsemi velikimi vprašanji sveta. Nobenemu od
njih se ne moremo izogniti z izgovorom, ki je bil nekoč naša značil-
nost, češ da so velika vprašanja pač samo za velike narode.
Za kakšna vprašanja gre? Na prvem mestu so etična. Ali obstaja
svetovni etos ali vsaj možnost, da ga povzamemo iz najboljših prvin
vseh poglavitnih filozofskih in verskih izročil ter iz najboljših misel-
nih tokov našega časa? Bodimo optimisti in gradimo na obstoječem
soglasju o temeljnih vrednotah, o temeljnih moralnih odgovorih in
trdnih, zavezujočih standardih, izraženih v že veljavnem mednarod
nem kodeksu človekovih pravic. Prav v teh standardih bomo našli
294
