Page 8 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 8
BESEDA UREDNIKA
kih v reviji, Vergerij pa je v Cavazzovi predstavitvi celo dobil prvo
mesto v letošnji številki. Vlačić ni bil le teološki mentor Sebastijana
Krelja in voditelj zagrizenih »flacijancev«, ki jim Trubar ni pritrjeval,
Vergerij pa je zanimiv in pomemben še po čem drugem kot samo po
sodelovanju in sporih s Trubarjem.
Kontrapunkt glavnemu poudarku na zgodovinskem protestantiz-
mu je članek o Sørenu Kierkegaardu ob 200. obletnici njegovega
rojstva. Čeprav je seveda tudi on že zgodovinska osebnost, je njegovo
delo (p)ostalo znano predvsem po odmevih v sodobni filozofiji in
etiki (eksistencializem) in sodobni teologiji (dialektična teologija
Karla Bartha). Kot oster kritik institucionalnega krščanstva, v prvi
vrsti seveda domače danske luteranske cerkve, je hkrati tako afirmiral
in poglobil – protestantsko – pojmovanje človekove notranjosti, su-
bjektivnosti, individualnosti, odgovornosti, svobode, nasprotovanja
vsakršni samozadostnosti, da ima več kot upravičeno mesto tudi v
»reviji za vprašanja protestantizma«.
RAZPRAVE, ŠTUDIJE začenjamo z dokumentiranim novim pri-
kazom »nenavadne osebnosti Petra Pavla Vergerija«, ki ga je napisal
ugledni tržaški italijanski zgodovinar Silvano Cavazza. Vergerij je kot
koprski škof skupaj s Koprom postal (tudi) naša dediščina in zato
skrb tudi slovenske protestantistike (ne le zaradi svojih zvez s Trubar-
jevimi jezikovnimi prizadevanji). Ne po naključju je Vergeriju posvetil
enega svojih zadnjih romanov istrski pisatelj Fulvio Tomizza (Il male
viene dal nord, Mondadori, Milano 1984): kdor pozna Tomizzo, ve, da
bi tudi ta roman zaslužil prevod v slovenščino. Prispevek Lucijana
Adama o Dalmatinu se opira na disertacijo, ki jo je nedavno zagovar-
jal na primorski univerzi v Kopru. Z dovoljenjem avtorja Hansa Petra
Großhansa smo iz zbornika simpozija o Vlačiću prevedli razpravo, ki
pokaže na pomembnost Vlačićevega dela z vidika razvoja hermenev-
tike; hkrati pa nas seznani tudi z delom Kasparja Schwenckfelda, ki
ga sicer vsaj po imenu poznamo iz Trubarjevih kritičnih opazk (več
je o Schwenckfeldu in Trubarju pisal Jonatan Vinkler v zborniku
Saše Jeršeta Vera in hotenje, Ljubljana, Slovenska matica 2009). Cvet-
ka Hedžet Tóth v razpravi o Kierkegaardu – spodbujeni tudi s simpo-
zijem o njem, o katerem poroča v rubriki Razgledi, vpogledi – med
drugim poudari in osmisli možnost ter naravnost nujnost branja
6
kih v reviji, Vergerij pa je v Cavazzovi predstavitvi celo dobil prvo
mesto v letošnji številki. Vlačić ni bil le teološki mentor Sebastijana
Krelja in voditelj zagrizenih »flacijancev«, ki jim Trubar ni pritrjeval,
Vergerij pa je zanimiv in pomemben še po čem drugem kot samo po
sodelovanju in sporih s Trubarjem.
Kontrapunkt glavnemu poudarku na zgodovinskem protestantiz-
mu je članek o Sørenu Kierkegaardu ob 200. obletnici njegovega
rojstva. Čeprav je seveda tudi on že zgodovinska osebnost, je njegovo
delo (p)ostalo znano predvsem po odmevih v sodobni filozofiji in
etiki (eksistencializem) in sodobni teologiji (dialektična teologija
Karla Bartha). Kot oster kritik institucionalnega krščanstva, v prvi
vrsti seveda domače danske luteranske cerkve, je hkrati tako afirmiral
in poglobil – protestantsko – pojmovanje človekove notranjosti, su-
bjektivnosti, individualnosti, odgovornosti, svobode, nasprotovanja
vsakršni samozadostnosti, da ima več kot upravičeno mesto tudi v
»reviji za vprašanja protestantizma«.
RAZPRAVE, ŠTUDIJE začenjamo z dokumentiranim novim pri-
kazom »nenavadne osebnosti Petra Pavla Vergerija«, ki ga je napisal
ugledni tržaški italijanski zgodovinar Silvano Cavazza. Vergerij je kot
koprski škof skupaj s Koprom postal (tudi) naša dediščina in zato
skrb tudi slovenske protestantistike (ne le zaradi svojih zvez s Trubar-
jevimi jezikovnimi prizadevanji). Ne po naključju je Vergeriju posvetil
enega svojih zadnjih romanov istrski pisatelj Fulvio Tomizza (Il male
viene dal nord, Mondadori, Milano 1984): kdor pozna Tomizzo, ve, da
bi tudi ta roman zaslužil prevod v slovenščino. Prispevek Lucijana
Adama o Dalmatinu se opira na disertacijo, ki jo je nedavno zagovar-
jal na primorski univerzi v Kopru. Z dovoljenjem avtorja Hansa Petra
Großhansa smo iz zbornika simpozija o Vlačiću prevedli razpravo, ki
pokaže na pomembnost Vlačićevega dela z vidika razvoja hermenev-
tike; hkrati pa nas seznani tudi z delom Kasparja Schwenckfelda, ki
ga sicer vsaj po imenu poznamo iz Trubarjevih kritičnih opazk (več
je o Schwenckfeldu in Trubarju pisal Jonatan Vinkler v zborniku
Saše Jeršeta Vera in hotenje, Ljubljana, Slovenska matica 2009). Cvet-
ka Hedžet Tóth v razpravi o Kierkegaardu – spodbujeni tudi s simpo-
zijem o njem, o katerem poroča v rubriki Razgledi, vpogledi – med
drugim poudari in osmisli možnost ter naravnost nujnost branja
6
