Page 211 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 211
VANJA KOČEVAR
Janeza Ludvika Raspa s Krumperka, čigar zgodbo je leta 1908 v reviji
Izvestja muzejskega društva za Kranjsko objavil Anton Koblar. Koblar-
jev opis Raspovega spreobrnjenja leta 1629 je verjetno zgovoren prikaz
plemiškega spreobrnjenja v tem času:
»Istega leta je dobil od deželnega glavarstva ukaz zaradi vere. Šel je
nato k izpovedi k frančiškanom v Kamnik in je poslal izpovedni listek
deželnemu upravniku v Ljubljano. Malo pozneje je poslal zopet izpo-
vedni listek po pošti tajnim svetnikom v Gradec. Leta 1632. je bil I. L.
Rasp na Krumperku deželni odposlanec.«110
Ta sicer kratek opis zelo nazorno kaže, kakšna je bila usoda tistega
plemstva, ki se je odločilo, da ostane v deželi. Poleg tega vidimo, da so
deželnoknežji in celo stanovski organi bdeli nad katoliškim verskim
življenjem spreobrnjenih plemičev. Veliko ljudi, ne le plemičev, je bilo po
izvedbi protireformacije mlačnih katoličanov, kar kaže tudi ugotovitev
Pavla Blaznika o razmerah pri loškem gospostvu (loško gospostvo je
bilo sicer na nek način primer sui generis, saj je bil protestantizem tam
močnejši kot v nekaterih drugih predelih dežele. Poleg tega je bilo Loško
gospostvo v lasti freisinškega škofa in ga je protireformacijska komisija
obiskala že prej kot druge kraje). Blaznik v naslednji notici sicer ne govori
neposredno o plemstvu, vendar odlomek ponazarja razmere v nekaterih
delih dežele, v katerih je bil protestantizem močneje zakoreninjen:
»Duh časa odlično ponazarja poročilo starološkega župnika iz 1639.
Po njegovih besedah je luteranstvo sicer izginilo iz javnega življenja, še
vedno pa so imeli posamezniki luteranske knjige. Župnik je tožil nad
župljani, da so neubogljivi in se ne odzivajo, kadar jih kliče na zagovor
zaradi njihovega verskega življenja. V svoji vnemi je župnik zatrjeval,
da bi morali neubogljive župljane gospoščinski nameščenci s silo tirati
v njegov urad.«111
Razmer, opisanih v citatu, ne moremo nekritično posplošiti na vso
Kranjsko, saj je bilo pri loškem gospostvu vendarle protestantizem veliko
močnejši kot drugod.
110 Koblar, Črtice, str. 120.
111 Blaznik, Škofja Loka, str. 253.
209
Janeza Ludvika Raspa s Krumperka, čigar zgodbo je leta 1908 v reviji
Izvestja muzejskega društva za Kranjsko objavil Anton Koblar. Koblar-
jev opis Raspovega spreobrnjenja leta 1629 je verjetno zgovoren prikaz
plemiškega spreobrnjenja v tem času:
»Istega leta je dobil od deželnega glavarstva ukaz zaradi vere. Šel je
nato k izpovedi k frančiškanom v Kamnik in je poslal izpovedni listek
deželnemu upravniku v Ljubljano. Malo pozneje je poslal zopet izpo-
vedni listek po pošti tajnim svetnikom v Gradec. Leta 1632. je bil I. L.
Rasp na Krumperku deželni odposlanec.«110
Ta sicer kratek opis zelo nazorno kaže, kakšna je bila usoda tistega
plemstva, ki se je odločilo, da ostane v deželi. Poleg tega vidimo, da so
deželnoknežji in celo stanovski organi bdeli nad katoliškim verskim
življenjem spreobrnjenih plemičev. Veliko ljudi, ne le plemičev, je bilo po
izvedbi protireformacije mlačnih katoličanov, kar kaže tudi ugotovitev
Pavla Blaznika o razmerah pri loškem gospostvu (loško gospostvo je
bilo sicer na nek način primer sui generis, saj je bil protestantizem tam
močnejši kot v nekaterih drugih predelih dežele. Poleg tega je bilo Loško
gospostvo v lasti freisinškega škofa in ga je protireformacijska komisija
obiskala že prej kot druge kraje). Blaznik v naslednji notici sicer ne govori
neposredno o plemstvu, vendar odlomek ponazarja razmere v nekaterih
delih dežele, v katerih je bil protestantizem močneje zakoreninjen:
»Duh časa odlično ponazarja poročilo starološkega župnika iz 1639.
Po njegovih besedah je luteranstvo sicer izginilo iz javnega življenja, še
vedno pa so imeli posamezniki luteranske knjige. Župnik je tožil nad
župljani, da so neubogljivi in se ne odzivajo, kadar jih kliče na zagovor
zaradi njihovega verskega življenja. V svoji vnemi je župnik zatrjeval,
da bi morali neubogljive župljane gospoščinski nameščenci s silo tirati
v njegov urad.«111
Razmer, opisanih v citatu, ne moremo nekritično posplošiti na vso
Kranjsko, saj je bilo pri loškem gospostvu vendarle protestantizem veliko
močnejši kot drugod.
110 Koblar, Črtice, str. 120.
111 Blaznik, Škofja Loka, str. 253.
209
