Page 210 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 210
ŠTUDIJSKI VEČERI
V drugi polovici dvajsetih let 17. stoletja, ko je Ferdinandova po-
litično-vojaška moč tako v Svetem Rimskem cesarstvu kot tudi v no
tranjeavstrijskih deželah naraščala, se je število prestopov zabeleženih
v jezuitskem letopisu hitro zvišalo, in to, še preden je cesar leta 1628
končno izdal svoj patent, ki je plemstvu notranjeavstrijskih stanov dal
leto dni časa za spreobrnjenje v katolištvo ali izselitev iz dednih dežel.
Verjetno je bila večina od 133 oseb, ki so se med letoma 1627 in 1633
spreobrnile v katolištvo pri ljubljanskih jezuitih, plemiškega stanu, po-
polnoma vsi pa prav gotovo ne108 (leta 1628 se je v Ljubljani v katolištvo
spreobrnil tudi nek visoki švedski plemič).109
TABELA 2: Plemiški spreobrnjenci 1627–1633 (Historia annua)
Leto spreobrnjenja plemičev Število plemiških spreobrnjencev
1627 14
1628 63
1629 28
1630 13
1631 4
1632 1
1633 10
Skupaj (1627–1633): 133 (verjetno je bila večina
spreobrnjencev v tem času plemičev)
Politična situacija v deželi se je nazorno odrazila v številu spreobr-
nitev v jezuitskem letopisu. Le ugibamo lahko, ali je bilo spreobrnjenj v
katolištvo po vsej deželi še več, saj so v jezuitskem letopisu podatki le za
kolegij v Ljubljani in rezidenco v Pleterju.
Veliko spreobrnjencev, ki so v katoliško veroizpoved prestopili med
letoma 1628 in 1630, je bilo mlačnih katoličanov. O tem, kako je proces
spreobračanja plemstva potekal na terenu, nam zgovorno opisuje primer
108 Najbrž je bil leta 1632 med spreobrnjenci v Ljubljani tudi protestantski teolog Janez
Štefan Verbec, ki je nekdaj predaval na univerzi v Leipzigu (glej opombo št. 256).
109 Glej: Historia annua, str. 109.
208
V drugi polovici dvajsetih let 17. stoletja, ko je Ferdinandova po-
litično-vojaška moč tako v Svetem Rimskem cesarstvu kot tudi v no
tranjeavstrijskih deželah naraščala, se je število prestopov zabeleženih
v jezuitskem letopisu hitro zvišalo, in to, še preden je cesar leta 1628
končno izdal svoj patent, ki je plemstvu notranjeavstrijskih stanov dal
leto dni časa za spreobrnjenje v katolištvo ali izselitev iz dednih dežel.
Verjetno je bila večina od 133 oseb, ki so se med letoma 1627 in 1633
spreobrnile v katolištvo pri ljubljanskih jezuitih, plemiškega stanu, po-
polnoma vsi pa prav gotovo ne108 (leta 1628 se je v Ljubljani v katolištvo
spreobrnil tudi nek visoki švedski plemič).109
TABELA 2: Plemiški spreobrnjenci 1627–1633 (Historia annua)
Leto spreobrnjenja plemičev Število plemiških spreobrnjencev
1627 14
1628 63
1629 28
1630 13
1631 4
1632 1
1633 10
Skupaj (1627–1633): 133 (verjetno je bila večina
spreobrnjencev v tem času plemičev)
Politična situacija v deželi se je nazorno odrazila v številu spreobr-
nitev v jezuitskem letopisu. Le ugibamo lahko, ali je bilo spreobrnjenj v
katolištvo po vsej deželi še več, saj so v jezuitskem letopisu podatki le za
kolegij v Ljubljani in rezidenco v Pleterju.
Veliko spreobrnjencev, ki so v katoliško veroizpoved prestopili med
letoma 1628 in 1630, je bilo mlačnih katoličanov. O tem, kako je proces
spreobračanja plemstva potekal na terenu, nam zgovorno opisuje primer
108 Najbrž je bil leta 1632 med spreobrnjenci v Ljubljani tudi protestantski teolog Janez
Štefan Verbec, ki je nekdaj predaval na univerzi v Leipzigu (glej opombo št. 256).
109 Glej: Historia annua, str. 109.
208
