Page 209 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 209
VANJA KOČEVAR
Treba je poudariti, da so podatki, predstavljeni v tabeli, pridobljeni
na podlagi jezuitskih letnih poročil, v katerih verjetno niso omenjeni
vsi, ki so se pri jezuitih spreobrnili v katoliško veroizpoved, poleg
tega gre ponekod morda za pretiravanje. Vendar lahko kljub naštetim
hibam jezuitska poročila razumemo za približni pokazatelj sprememb
na konfesionalnem področju. Vsekakor pa bo za raziskovanje števila
spreobrnjen plemstva v katoliško veroizpoved treba preučiti še druge
vire.
Na podlagi podatkov o konvertitih (tako plemiških kot neplemi-
ških) sta opazna dva porasta števila spreobrnjenj: prvič se je številka
povzpela med letoma 1600 in 1602, ko je protireformacijska komisija
pod Hrenovim vodstvom preiskala deželo. Leta 1603 ni podatkov o
konvertitih, nato število počasi pada od leta 1604 do leta 1610. Manjši
porast je opazen še med letoma 1616 in 1618, v času tako imenovane
»druge beneške vojne«. Sledi pet let, ko jezuiti o spreobrnitvah ne po-
ročajo, nato pa se val spreobrnitev začne leta 1624 ter doseže svoj vrh
leta 1628, ko je bil izdan Ferdinandov zloglasni patent o konverziji ali
izgonu protestantskega plemstva notranjeavstrijskih dežel. Potem število
spreobrnjencev počasi pojema do leta 1637. Edino leto v tem intervalu,
ko ni podatkov o konvertitih, je leto 1634. Ker je ta val spreobrnjen zajel
predvsem plemstvo, drugi stanovi so namreč po večini prestopili že prej,
ga spodaj predstavljamo v posebni tabeli. 107
107
Feruezius, ki ga je oče v skrbi za njegovo krivo vero še kot otroka pripeljal na saško.
Tam je, poučen v krivi veri in izobražen v poetiki, dosegel, da je med svojimi postal
učitelj krivoverskih izmišljij. Ko je končno prišel v domačo Ljubljano, da bi si med
svojimi pridobil nekaj znanja in sposobnosti iz starega prava, se je večkrat sestal z
našimi. Zaznal je luč, ki jo je pozneje jasno ugledal v Gradcu, ko je bil sprejet med
gojence. Potem je javno izpovedal razlog svojega spreobrnjenja in se odpovedal krivi
veri.« (Historia annua, str. 111) Družina Janeza Štefana Verbca je izvirala iz Klanca
pri Kozini, pod pritiskom protireformacije se je družina leta 1601 izselila na Saško.
Verbec je bil profesor poetike na univerzi v Leipzigu. Nato je odšel v Gradec, kjer naj
bi prestopil v katoliško vero in se vpisal na teologijo. Verbec je v katolištvo prestopil v
dvorni jezuitski cerkvi v Gradcu z javno pridigo, ki jo je pozneje tudi objavil. Ali so
ljubljanski jezuiti mislili njega ali ne, še ne vemo. (Mušič, Janez Štefan Verbec. Slo-
venska biografija. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi771731/ (13. 1. 2014))
207
Treba je poudariti, da so podatki, predstavljeni v tabeli, pridobljeni
na podlagi jezuitskih letnih poročil, v katerih verjetno niso omenjeni
vsi, ki so se pri jezuitih spreobrnili v katoliško veroizpoved, poleg
tega gre ponekod morda za pretiravanje. Vendar lahko kljub naštetim
hibam jezuitska poročila razumemo za približni pokazatelj sprememb
na konfesionalnem področju. Vsekakor pa bo za raziskovanje števila
spreobrnjen plemstva v katoliško veroizpoved treba preučiti še druge
vire.
Na podlagi podatkov o konvertitih (tako plemiških kot neplemi-
ških) sta opazna dva porasta števila spreobrnjenj: prvič se je številka
povzpela med letoma 1600 in 1602, ko je protireformacijska komisija
pod Hrenovim vodstvom preiskala deželo. Leta 1603 ni podatkov o
konvertitih, nato število počasi pada od leta 1604 do leta 1610. Manjši
porast je opazen še med letoma 1616 in 1618, v času tako imenovane
»druge beneške vojne«. Sledi pet let, ko jezuiti o spreobrnitvah ne po-
ročajo, nato pa se val spreobrnitev začne leta 1624 ter doseže svoj vrh
leta 1628, ko je bil izdan Ferdinandov zloglasni patent o konverziji ali
izgonu protestantskega plemstva notranjeavstrijskih dežel. Potem število
spreobrnjencev počasi pojema do leta 1637. Edino leto v tem intervalu,
ko ni podatkov o konvertitih, je leto 1634. Ker je ta val spreobrnjen zajel
predvsem plemstvo, drugi stanovi so namreč po večini prestopili že prej,
ga spodaj predstavljamo v posebni tabeli. 107
107
Feruezius, ki ga je oče v skrbi za njegovo krivo vero še kot otroka pripeljal na saško.
Tam je, poučen v krivi veri in izobražen v poetiki, dosegel, da je med svojimi postal
učitelj krivoverskih izmišljij. Ko je končno prišel v domačo Ljubljano, da bi si med
svojimi pridobil nekaj znanja in sposobnosti iz starega prava, se je večkrat sestal z
našimi. Zaznal je luč, ki jo je pozneje jasno ugledal v Gradcu, ko je bil sprejet med
gojence. Potem je javno izpovedal razlog svojega spreobrnjenja in se odpovedal krivi
veri.« (Historia annua, str. 111) Družina Janeza Štefana Verbca je izvirala iz Klanca
pri Kozini, pod pritiskom protireformacije se je družina leta 1601 izselila na Saško.
Verbec je bil profesor poetike na univerzi v Leipzigu. Nato je odšel v Gradec, kjer naj
bi prestopil v katoliško vero in se vpisal na teologijo. Verbec je v katolištvo prestopil v
dvorni jezuitski cerkvi v Gradcu z javno pridigo, ki jo je pozneje tudi objavil. Ali so
ljubljanski jezuiti mislili njega ali ne, še ne vemo. (Mušič, Janez Štefan Verbec. Slo-
venska biografija. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi771731/ (13. 1. 2014))
207
