Page 206 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 206
ŠTUDIJSKI VEČERI
ni upreti deželnemu knezu, ki jim je nalagal vse večja finančna bremena.94
Košir ugotavlja, da deželni dolg sicer ni pomenil splošne revščine, vendar
je kljub temu kazal na krizo in nesolventnost stanovskega poslovanja.95
Dolžniška kriza se je začela leta 1625, ko sta Koroška in Kranjska prevzeli
stroške za Hrvaško in Morsko Vojno krajino, ter svoj vrh dosegla leta
1631,96 ko so kranjski stanovi prevzeli 800.000 guldnov dvornih in vojnih
stroškov.97 Stanovski dolg se je tega leta povzpel na 1.400.000 guldnov.98
Od leta 1633 naprej pa so stanovi poleg redne glavne odobritve dežel-
nemu knezu odobrili še izredna sredstva.99
Nastalo vrzel v vrsti deželanov so napolnile nove katoliške plemiške
družine, ki so na Kranjsko prihajale predvsem iz Italije in Vojne krajine.
Po eni od ocen naj bi se v deželo med letoma 1629 in 1635 priselilo 36
novih deželanov iz 27 novih družin100 (izselilo se je približno 32 prote-
stantskih deželanov).101 Med spreobrnjenci v katoliško veroizpoved pa
je bilo v tem obdobju veliko mlačnih katoličanov, kot to kažejo številni
viri. Poleg tega so se nekateri »eksilanti« skrivaj začeli vračati v deželo.
Zato je cesar leta 1631 izdal poseben generalni mandat glede verskih
zadev za Kranjsko.102
Kranjski deželni stanovi so se že 4. julija 1631 poklonili komisarju
prestolonaslednika Ferdinanda III. knezu Janezu Ulriku Eggenbergu.103
Novi deželni knez tudi po resničnem prevzemu oblasti po očetovi smrti
(1637) ni nikoli potrdil kranjskih deželnih privilegijev – ročina, kar je še
en pokazatelj vzpona vladarjeve moči. Dejstvo, da Ferdinand III. uradno
ni potrdil deželnega ročina ne more biti naključje, saj je po drugi strani
94 Vilfan, Pravna zgodovina, str. 317, 322; Košir, Stanovska uprava, str. 76.
95 Košir, Stanovska uprava, str. 76.
96 Prav tam, str. 96–101.
97 Glej: SI ARS, AS 2, 1. reg., šk. 837, Peritzhoff: Regesten der Landtagsabhandlungen
1507–1698, 1631; ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., šk. 889, Landtags Protocol No: 15
(1622–1633), fol. 532r–556r.
98 Košir, Stanovska uprava, str. 102.
99 Prav tam, str. 107; Vilfan, Pravna zgodovina, str. 322–322.
100 Košir, Stanovska uprava, str. 31–33.
101 Dimitz, Geschichte Krains, III. Theil, str. 374–381.
102 ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg, šk. 97, Ecclesiastica: Lutertum Gegenreformation 1595–1631
Generale und Patente. Alt. 54.c.
103 Dimitz, Geschichte Krains, III. Theil, str. 410.
204
ni upreti deželnemu knezu, ki jim je nalagal vse večja finančna bremena.94
Košir ugotavlja, da deželni dolg sicer ni pomenil splošne revščine, vendar
je kljub temu kazal na krizo in nesolventnost stanovskega poslovanja.95
Dolžniška kriza se je začela leta 1625, ko sta Koroška in Kranjska prevzeli
stroške za Hrvaško in Morsko Vojno krajino, ter svoj vrh dosegla leta
1631,96 ko so kranjski stanovi prevzeli 800.000 guldnov dvornih in vojnih
stroškov.97 Stanovski dolg se je tega leta povzpel na 1.400.000 guldnov.98
Od leta 1633 naprej pa so stanovi poleg redne glavne odobritve dežel-
nemu knezu odobrili še izredna sredstva.99
Nastalo vrzel v vrsti deželanov so napolnile nove katoliške plemiške
družine, ki so na Kranjsko prihajale predvsem iz Italije in Vojne krajine.
Po eni od ocen naj bi se v deželo med letoma 1629 in 1635 priselilo 36
novih deželanov iz 27 novih družin100 (izselilo se je približno 32 prote-
stantskih deželanov).101 Med spreobrnjenci v katoliško veroizpoved pa
je bilo v tem obdobju veliko mlačnih katoličanov, kot to kažejo številni
viri. Poleg tega so se nekateri »eksilanti« skrivaj začeli vračati v deželo.
Zato je cesar leta 1631 izdal poseben generalni mandat glede verskih
zadev za Kranjsko.102
Kranjski deželni stanovi so se že 4. julija 1631 poklonili komisarju
prestolonaslednika Ferdinanda III. knezu Janezu Ulriku Eggenbergu.103
Novi deželni knez tudi po resničnem prevzemu oblasti po očetovi smrti
(1637) ni nikoli potrdil kranjskih deželnih privilegijev – ročina, kar je še
en pokazatelj vzpona vladarjeve moči. Dejstvo, da Ferdinand III. uradno
ni potrdil deželnega ročina ne more biti naključje, saj je po drugi strani
94 Vilfan, Pravna zgodovina, str. 317, 322; Košir, Stanovska uprava, str. 76.
95 Košir, Stanovska uprava, str. 76.
96 Prav tam, str. 96–101.
97 Glej: SI ARS, AS 2, 1. reg., šk. 837, Peritzhoff: Regesten der Landtagsabhandlungen
1507–1698, 1631; ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., šk. 889, Landtags Protocol No: 15
(1622–1633), fol. 532r–556r.
98 Košir, Stanovska uprava, str. 102.
99 Prav tam, str. 107; Vilfan, Pravna zgodovina, str. 322–322.
100 Košir, Stanovska uprava, str. 31–33.
101 Dimitz, Geschichte Krains, III. Theil, str. 374–381.
102 ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg, šk. 97, Ecclesiastica: Lutertum Gegenreformation 1595–1631
Generale und Patente. Alt. 54.c.
103 Dimitz, Geschichte Krains, III. Theil, str. 410.
204
