Page 217 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 217
ANGELA ILIĆ
Ali je GAW dajal nacionalno obarvano podporo nemškim protestan-
tom na slovenskih tleh? Dejstvo je, da znotraj GAW kot organizacije z
nemškimi koreninami, nemškim evangeličanom v diaspori ni bilo tež-
ko prebuditi čuta solidarnosti pri podružnicah z nemškega govornega
področja. Toda ali je sam GAW bil nacionalistična organizacija, ki bi
nacionalno in jezikovno pripadnost postavila nad evangelij? To bi, konec
koncev, bilo proti osrednjemu idealu protestantske reformacije, da naj
bi vsi ljudje slišali Božjo besedo v svojem maternem jeziku. Centralni
upravni odbor je leta 1902 v pismu novoustanovljenim cerkvenim obči-
nam v Avstriji zavrnil obtožbe, da zasleduje nacionalne ali kakršne koli
politične interese:
Cilji Društva Gustav Adolf […], kakor to terja njegov statut, ni[so]
nacionalni ali politični, temveč cerkveni, in nikoli nismo zasledovali
pota, ki jih določajo kaki drugi cilji. […] Prepričani smo, da vse naše
skupnosti, ki so pod vodstvom svojih duhovnikov in vikarjev zbrane
okoli evangelija, tudi sicer kot »evangeličanske cerkve« […] vselej iz-
povedujejo evangelij, in da bodo v njem iskale svoj cilj in svojo moč.
(Centralvorstand 1902)63
Kakor koli že, Društvo Gustav Adolf je cerkvam zagotavljalo material-
no in duhovno pomoč ter podporo v zelo težkih okoliščinah in vihravih
časih, tako da se mu vsekakor lahko prizna, da je odigralo pomembno
(ponekod tudi ključno) vlogo pri obstoju, razvoju in uspešnem delu
evangeličanskih cerkvenih občin na slovenskih tleh.
63 EZA 200/1/2391.
215
Ali je GAW dajal nacionalno obarvano podporo nemškim protestan-
tom na slovenskih tleh? Dejstvo je, da znotraj GAW kot organizacije z
nemškimi koreninami, nemškim evangeličanom v diaspori ni bilo tež-
ko prebuditi čuta solidarnosti pri podružnicah z nemškega govornega
področja. Toda ali je sam GAW bil nacionalistična organizacija, ki bi
nacionalno in jezikovno pripadnost postavila nad evangelij? To bi, konec
koncev, bilo proti osrednjemu idealu protestantske reformacije, da naj
bi vsi ljudje slišali Božjo besedo v svojem maternem jeziku. Centralni
upravni odbor je leta 1902 v pismu novoustanovljenim cerkvenim obči-
nam v Avstriji zavrnil obtožbe, da zasleduje nacionalne ali kakršne koli
politične interese:
Cilji Društva Gustav Adolf […], kakor to terja njegov statut, ni[so]
nacionalni ali politični, temveč cerkveni, in nikoli nismo zasledovali
pota, ki jih določajo kaki drugi cilji. […] Prepričani smo, da vse naše
skupnosti, ki so pod vodstvom svojih duhovnikov in vikarjev zbrane
okoli evangelija, tudi sicer kot »evangeličanske cerkve« […] vselej iz-
povedujejo evangelij, in da bodo v njem iskale svoj cilj in svojo moč.
(Centralvorstand 1902)63
Kakor koli že, Društvo Gustav Adolf je cerkvam zagotavljalo material-
no in duhovno pomoč ter podporo v zelo težkih okoliščinah in vihravih
časih, tako da se mu vsekakor lahko prizna, da je odigralo pomembno
(ponekod tudi ključno) vlogo pri obstoju, razvoju in uspešnem delu
evangeličanskih cerkvenih občin na slovenskih tleh.
63 EZA 200/1/2391.
215
