Page 212 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 212
ŠTUDIJSKI VEČERI

ogrskim škofijam. Prekmurske cerkvene občine so uporabljale predvsem
madžarščino in prekmurščino, cerkvene knjige in korespondenco pa so
vodili najpogosteje v nemščini in madžarščini. Prekmurski protestanti so
govorili predvsem prekmursko slovenščino, celo znotraj evangeličanske
cerkve so se upirali rabi drugih jezikov, čeprav so bili pod nenehnim
pritiskom, da naj uporabljajo madžarščino.

4. 1 Domanjševci/Domonkosfa
V tej vasi, ki se je nahajala v Železni županiji (Vas), so evangeličani
tvorili absolutno večino s 85 odstotki od skupaj 411 prebivalcev (popis iz
l. 1881). Iz pisma iz leta 1873 izvemo: »Naša evangeličansko-luteranska
skupnost je nastala takoj po prvem reformacijskem gibanju, in je vse
do 1673 kar najbolje napredovala.« (Kinzing et al. 1873, 3)52 Cerkvena
občina Domanjševci je bila podružnica Hodoške, tudi sama pa je imela
dve podružnici, namreč Ivanjševce in Lončarovce, skupaj pa 660 članov
(Unterstützungs-Auszüge 1874, 806).53 V lokalni šoli so imeli 90–100
učencev. Zaradi hribovitega položaja vasi so – kot poroča pismo – pogoji
za kmetijstvo bili slabi, tudi zemlja ni bila plodna.
Vaščani, ki so bili zvečine dninarji, so govorili prekmursko in ma-
džarsko. Potrebovali so sredstva za gradnjo hiše za duhovnika, ki je
do tedaj živel v šoli, leta 1875 pa naj bi se vanjo za stalno vselil učitelj.
Zato so duhovnik in predstavniki cerkvene občine poslali prošnje GAW.
Ocena stroškov za hišo je znašala 3500 goldinarjev, GAW pa so prosili
za 2700 goldinarjev in med drugim zapisali: »Naj zaščitnik naše ljube
evangeličanske cerkve blagoslovi delo Društva Gustav Adolf – Naj bla-
goslovi sleherno prizadevanje k vzvišenim ciljem, ki pomagajo evange-
ličanski cerkvi!« (Kinzing et al. 1873, 3)54 Leta 1875 so prejeli 300 mark
iz Stettina (Unterstützungs-Auszüge 1875, 811).55 Leta 1876 so prošnjo
ponovili, toda leta 1877 je ugotovljeno, da se zaprošena pomoč še vedno
ni realizirala. Leta 1890 je vas imela 642 prebivalca, med njimi luterane,
reformirane in katoličane (Borovszky 1898, 30). Stavba je bila končno

52 EZA 200/1/2584.
53 EZA 200/1/2584.
54 EZA 200/1/2584.
55 EZA 200/1/2584, rokopisna opomba.

210
   207   208   209   210   211   212   213   214   215   216   217