Page 8 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 8
BESEDA UREDNIKA
okroglih miz in predavanj. Goethejev inštitut in ZRC SAZU sta pripravila
okroglo mizo »500 let reformacije: Slovenija in Evropa zdaj«. Ustano-
va Ljubljanski grad je omenjeni nemški razstavi pridružila še pregledno
razstavo »Luther in slovenski protestanti: v pomladi slovenskega jezika«
in obe pospremila s ciklusom predavanj o poteh in dilemah (slovenske)
tiskane knjige od reformacijskega do sedanjega časa. Okrogli mizi sta v
okviru svojih programov posvetila reformaciji tudi Forum 21 in Forum za
dialog med vero in kulturo. Prav je, da tudi na tem mestu zabeležimo, da
je bila v okviru praznovanja reformacije v Schwäbisch Hallu v sodelova-
nju tamkajšnjega mestnega muzeja, Slovenskega znanstvenega inštituta z
Dunaja ter s podporo Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar
postavljena spominska plošča na mestu, kjer naj bi bili po novejših raz-
iskavah natisnjeni prvi slovenski knjigi, Trubarjev Katekizem in Abeced
nik. Cankarjeva založba je izdala prevod najnovejše Luthrove biografije
tübinškega teologa Volkerja Leppina. Bile so še druge prireditve, a naj bo
dovolj za predstavo o širini in raznovrstnosti dogajanja ob obeleževanju
500-letnice, v katerega se vključujeta tudi letošnji številki revije.
Pričujoča številka s svojo običajno ureditvijo izpričuje kontinuiteto
rednega – in ne le jubilejnega – interdisciplinarnega obravnavanja refor-
macije in protestantizma v zgodovini in sodobnosti. Rubrika Razprave,
študije objavlja tri prispevke. Dva od njih z naslovom in vsebino od-
govarjata na vprašanje, ki ga je v naslovu svojega (v številki 21-22/2015
objavljenega) prispevka zastavil ugledni švicarski zgodovinar reformacije
Emidio Campi: »Ali je bila reformacija nemški dogodek 16. stoletja?«.
Jonatan Vinkler v prvem delu načrtovane trilogije o čeških bratih tudi
z Luthrovimi besedami (»vsi smo bili husiti, le vedeli nismo«) spomni
na češke predhodnike nemških reformatorjev. Tomaž Jurca prikaže ita-
lijanske vzporednice in nasledke »zla, ki pride s severa« (kot je naslovil
svoj roman o škofu Vergeriju Fulvio Tomizza), in ki je prav z italijanskim
posredovanjem prek Trsta in škofa Bonoma odločilno doseglo tudi mla-
dega Trubarja. Avtor s tem prispevkom nadaljuje in dopolnjuje dosedanje
obravnavanje italijanske reformacije v naši reviji, ki se je sicer začelo
prav s člankom o Bonomu in Trubarju, uglednega tržaškega zgodovi-
narja Silvana Cavazze (v številki 5-6/2007). En prispevek sodi v sodobno
protestantsko teologijo. Gorazd Andrejč, ki je nedavno v Angliji, kjer
6
okroglih miz in predavanj. Goethejev inštitut in ZRC SAZU sta pripravila
okroglo mizo »500 let reformacije: Slovenija in Evropa zdaj«. Ustano-
va Ljubljanski grad je omenjeni nemški razstavi pridružila še pregledno
razstavo »Luther in slovenski protestanti: v pomladi slovenskega jezika«
in obe pospremila s ciklusom predavanj o poteh in dilemah (slovenske)
tiskane knjige od reformacijskega do sedanjega časa. Okrogli mizi sta v
okviru svojih programov posvetila reformaciji tudi Forum 21 in Forum za
dialog med vero in kulturo. Prav je, da tudi na tem mestu zabeležimo, da
je bila v okviru praznovanja reformacije v Schwäbisch Hallu v sodelova-
nju tamkajšnjega mestnega muzeja, Slovenskega znanstvenega inštituta z
Dunaja ter s podporo Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar
postavljena spominska plošča na mestu, kjer naj bi bili po novejših raz-
iskavah natisnjeni prvi slovenski knjigi, Trubarjev Katekizem in Abeced
nik. Cankarjeva založba je izdala prevod najnovejše Luthrove biografije
tübinškega teologa Volkerja Leppina. Bile so še druge prireditve, a naj bo
dovolj za predstavo o širini in raznovrstnosti dogajanja ob obeleževanju
500-letnice, v katerega se vključujeta tudi letošnji številki revije.
Pričujoča številka s svojo običajno ureditvijo izpričuje kontinuiteto
rednega – in ne le jubilejnega – interdisciplinarnega obravnavanja refor-
macije in protestantizma v zgodovini in sodobnosti. Rubrika Razprave,
študije objavlja tri prispevke. Dva od njih z naslovom in vsebino od-
govarjata na vprašanje, ki ga je v naslovu svojega (v številki 21-22/2015
objavljenega) prispevka zastavil ugledni švicarski zgodovinar reformacije
Emidio Campi: »Ali je bila reformacija nemški dogodek 16. stoletja?«.
Jonatan Vinkler v prvem delu načrtovane trilogije o čeških bratih tudi
z Luthrovimi besedami (»vsi smo bili husiti, le vedeli nismo«) spomni
na češke predhodnike nemških reformatorjev. Tomaž Jurca prikaže ita-
lijanske vzporednice in nasledke »zla, ki pride s severa« (kot je naslovil
svoj roman o škofu Vergeriju Fulvio Tomizza), in ki je prav z italijanskim
posredovanjem prek Trsta in škofa Bonoma odločilno doseglo tudi mla-
dega Trubarja. Avtor s tem prispevkom nadaljuje in dopolnjuje dosedanje
obravnavanje italijanske reformacije v naši reviji, ki se je sicer začelo
prav s člankom o Bonomu in Trubarju, uglednega tržaškega zgodovi-
narja Silvana Cavazze (v številki 5-6/2007). En prispevek sodi v sodobno
protestantsko teologijo. Gorazd Andrejč, ki je nedavno v Angliji, kjer
6
