Page 12 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 12
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
Poljsko. Taboriti po drugi strani zaslovijo zlasti z bitko 14. avgusta 1431
pri Domažlicah, ko husitska zveza pod poveljstvom Prokopa Holega
dobesedno pomendra vojsko četrte križarske odprave proti Čehom, ki
jo v dežele sv. Václava privede papeški legat, kardinal Guiliano Cesarini.
Slednje je tako plemstvo srednje Evrope, zlasti pa poglavitne diplomate
Rimske cerkve dodobra utrdilo v misli, da se je treba poskusiti z upornimi
Čehi »naravnati« po diplomatski poti.
Ali, kot se je o postopku, kako trdoglave »bojevnike Božje in Njegove
besede« po ovinku spet privesti v naročje matere cerkve, izrazil kaplan
papeža Evgena IV., ugledni cerkveni pravnik Juan de Palomar, ki je skupaj
s hrvaškim dominikancem in tajnikom koncila, škofom Ivanom Stojko-
vićem iz Dubrovnika (Iohannes de Ragusio), ki je sodil med najpomemb-
nejše katoliške teologe svojega časa, odprl baselski koncil (1431–1445):2
[S] Čehi je treba postopati lepo, kot s konjem ali z mezgom, ko se
ga kroti in je še brez uzd, kajti šele za tem, ko se ga obrzda, se ga more
privezati k jaslim. Prav tako se bo zgodilo Čehom, ki sedaj nočejo v
ovčjo stajo, in to takoj, ko sprejmejo enotnost [z Rimsko cerkvijo].
(Tomek IV 1879, 603.)
Toda konec maja 1434 sta si na Češkem stali nasproti dve češki vojski,
politični predstavniki ene od njiju so bili naklonjeni pogajanju z Rimom,
taboritska stran pa je slednje videla kot nedopustno zastranitev brambe
in časti Evangelija. Tako so nekaj po četrti uri popoldne na dan bitke
poveljniki sirotkov in taboritov pogajanja z umirjeno husitsko stranjo
končali z izjavo, da bodo »zapele pesti« in da naj se resnica razodene
kot posledica spoprijema na bojnem polju. Takoj nato so tudi odprli
topniški ogenj, kar sicer zaradi znatne oddaljenosti nasprotnikovega
vojnega tabora slednjim ni škodilo, sta pa topovski3 grom in dim, ki
2 Baselski koncil velja za 17. splošni cerkveni zbor. Poleg naravnave s husitsko stranjo
je bil pomemben predvsem zaradi uveljavitve konciliarizma; zbrani cerkveni očetje
so namreč izglasovali primat koncila nad papežem. Koncil je sklical papež Martin
V., vendar je pred začetkom koncilskega delovanja umrl. Ponovno ga je sklical papež
Evgen IV. Koncil je zasedal najprej v Baselu (1431–1437), nato v Ferrari (1437–1439),
za tem v Firencah (1439–1442) in nazadnje v Rimu (1443).
3 Treba je poudariti, da so bile husitske vojne, katerih velika sklepna epizoda je prav
bitka pri Lipanih, v taktičnem smislu ključno zaznamovane z dvema izumoma na
10
Poljsko. Taboriti po drugi strani zaslovijo zlasti z bitko 14. avgusta 1431
pri Domažlicah, ko husitska zveza pod poveljstvom Prokopa Holega
dobesedno pomendra vojsko četrte križarske odprave proti Čehom, ki
jo v dežele sv. Václava privede papeški legat, kardinal Guiliano Cesarini.
Slednje je tako plemstvo srednje Evrope, zlasti pa poglavitne diplomate
Rimske cerkve dodobra utrdilo v misli, da se je treba poskusiti z upornimi
Čehi »naravnati« po diplomatski poti.
Ali, kot se je o postopku, kako trdoglave »bojevnike Božje in Njegove
besede« po ovinku spet privesti v naročje matere cerkve, izrazil kaplan
papeža Evgena IV., ugledni cerkveni pravnik Juan de Palomar, ki je skupaj
s hrvaškim dominikancem in tajnikom koncila, škofom Ivanom Stojko-
vićem iz Dubrovnika (Iohannes de Ragusio), ki je sodil med najpomemb-
nejše katoliške teologe svojega časa, odprl baselski koncil (1431–1445):2
[S] Čehi je treba postopati lepo, kot s konjem ali z mezgom, ko se
ga kroti in je še brez uzd, kajti šele za tem, ko se ga obrzda, se ga more
privezati k jaslim. Prav tako se bo zgodilo Čehom, ki sedaj nočejo v
ovčjo stajo, in to takoj, ko sprejmejo enotnost [z Rimsko cerkvijo].
(Tomek IV 1879, 603.)
Toda konec maja 1434 sta si na Češkem stali nasproti dve češki vojski,
politični predstavniki ene od njiju so bili naklonjeni pogajanju z Rimom,
taboritska stran pa je slednje videla kot nedopustno zastranitev brambe
in časti Evangelija. Tako so nekaj po četrti uri popoldne na dan bitke
poveljniki sirotkov in taboritov pogajanja z umirjeno husitsko stranjo
končali z izjavo, da bodo »zapele pesti« in da naj se resnica razodene
kot posledica spoprijema na bojnem polju. Takoj nato so tudi odprli
topniški ogenj, kar sicer zaradi znatne oddaljenosti nasprotnikovega
vojnega tabora slednjim ni škodilo, sta pa topovski3 grom in dim, ki
2 Baselski koncil velja za 17. splošni cerkveni zbor. Poleg naravnave s husitsko stranjo
je bil pomemben predvsem zaradi uveljavitve konciliarizma; zbrani cerkveni očetje
so namreč izglasovali primat koncila nad papežem. Koncil je sklical papež Martin
V., vendar je pred začetkom koncilskega delovanja umrl. Ponovno ga je sklical papež
Evgen IV. Koncil je zasedal najprej v Baselu (1431–1437), nato v Ferrari (1437–1439),
za tem v Firencah (1439–1442) in nazadnje v Rimu (1443).
3 Treba je poudariti, da so bile husitske vojne, katerih velika sklepna epizoda je prav
bitka pri Lipanih, v taktičnem smislu ključno zaznamovane z dvema izumoma na
10
